Strokovnjaki iz iste fakultete so trdili, da je lignita za TEŠ6 dovolj do 2054 (Dervarič), zdaj pa direktor Premogovnika Velenje Golob najavlja prenehanje izkopa 2030 zaradi premajhnih količin. Fakulteta verodostojnih strokovnjakov, kaj moremo, takle mamo.

Fakulteni strokovnjaki seveda pravilno ugotavljajo, da je lignita dovolj za TEŠ6. Le direktor premogovnika pravilno ugotavlja, da izkop po leti 2030 ni več racionalen.

Fakultetni strokovnjaki niso zavajali, zavajal je prejšnji direktor premogovnika, saj je lagal o stroškovni ceni in projekciji izkopa.

Khmm, Gorazd zelis sladkor za kavo??

takle mamo,nda??

lp

Lignita je pod Šoštanjem seveda dovolj. Še več ga je na Goričkem. Čemu premog iz Indonezije, saj ga je v Sloveniji dovolj......Tudi plin iz Petišovcev nas bo rešil odvisnosti od ruskih pipic, kot so pisale Finance leta 2010.....

[COP]
Fakulteni strokovnjaki seveda pravilno ugotavljajo, da je lignita dovolj za TEŠ6. Le direktor premogovnika pravilno ugotavlja, da izkop po leti 2030 ni več racionalen.

V Velenju kopljejo lignit, kjer je pogosto še jasno videti zgradbo lesa.

"Temeljna dejavnost Premogovnika Velenje je odkopavanje lignita. V rudniku odkopavajo lignit že več kot 130 let, pri čimer v zadnjih desetletjih uporabljajo velenjsko širokočelno metodo. To pomeni, da se odkopava zelo debel sloj lignita in to odkopavanje seže tudi v globino okoli 500 metrov pod površino. ... Kot ostale vrste premoga, je tudi lignit nastal iz ostankov rastlin, ker pa je po izvoru najmlajši je v njem pogosto še jasno videti zgradbo lesa." Vir: wikipedia

"Les" torej kopljejo 500 metrov pod površino. Takšno globoko kopanje je težko, nevarno in drago. Kopanje lignita je rentabilno v rudnikih, ki so na zemeljskem površju ali pa v državah, kjer si lastniki rudnikov lahko privoščijo, da rudarje slabo plačujejo.

[GorazdMarinček]
Strokovnjaki iz iste fakultete so trdili, da je lignita za TEŠ6 dovolj do 2054 (Dervarič), zdaj pa direktor Premogovnika Velenje Golob najavlja prenehanje izkopa 2030 zaradi premajhnih količin. Fakulteta verodostojnih strokovnjakov, kaj moremo, takle mamo.

Recimo, da akademski strokovnjaki vedo bolj malo ali pa lažejo po naročilu/plačilu, recimo da so politični in ekonomski strokovnjaki sami oportunisti in kimavci. Potem nam ostaneta res samo še Gorazd Marinček (ki je strokovnjak za kaj?) in forumaški sotrpin gobim z naravnost neverjetno insajderskimi vpogledi v vrhunska državna in korporacijska kabinetna dogajanja, ki je še ne tako davno napisal tole:

V Velenju je premoga še za en TEŠ6 (poleg obstoječega) v celi življenski dobi (40 let). Pa še kaj bi ostalo. Pa pri tem ne štejemo stebrov pod Šoštanjem in pod elektrarno.
forum.finance.si/?m=...499&single

Predlagam, da se vidva poznavalca podzemnih zadev zmenita, kaj je res in kaj ne, potem pa to urbi et orbi objavita tukaj ali pa na kakšnem drugem forumu.

Danes se me je polastila posebna žlehtnoba, zato bom malo pretresel teh "10 resnic" oz. neodgovorov na vprašanja. Za uvod pa nekaj malenkosti.

Pomemben del novinarstva, četudi gre samo za sponzorirano diseminacijo želenih resnic. Zato ni čudno, da je ta pogovor objavljen danes, saj bo čez dva dni konkurenčni medij pripravil akademsko podprto debatno srečanje v korist petišovskega plinarjenja. Na njem bo nastopil tudi Željko Vukelič. Naključje? Not.

Ker če bi urednika O+E tako peklila resnica o petišovskem plinu, bi že prej našel mnenjski spis dr. Željka Vukelića, ki je bil v Delu objavljen na malo nerodno izbran dan: 1. aprila 2015 (!). Za povrh je pod tem gostujočim mnenjem še standardno opozorilni pripis: "prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva".
www.delo.si/mnenja/g...ovcih.html
Prav tako bi našel 12 vprašanj z odgovori na spletni strani plinarske alianse, ki pa seveda nima avreole akademske nevtralnosti.
www.slovenski-plin.s...sanja.html

A Borut Hočevar se je potrudil in ravno pravi čas naredil nekaj svojega, neodvisnega, zato bom tej živali pogledal v zobovje in postavil nekaj podvprašanj.

4. Koliko vode potrebujejo na največjih plinskih poljih, koliko pa v Petišovcih?
Na velikih plinskih poljih lahko porabijo več milijonov kubičnih metrov pitne vode in porušijo naravno ravnovesje pri ohranjanju podzemnih voda. V Petišovcih bodo predvidoma porabili do pet tisoč kubičnih metrov vode na vrtino, kar ne bo ogrozilo naravnega ravnovesja. Za primerjavo: v Sloveniji porabimo povprečno okoli 200 tisoč kubičnih metrov pitne vode v enem dnevu.

Je kdo opazil, da dr. Vukelić pri porabi vode na vrtino ne omeni časovnega intervala, ki pri navajanju (tukaj irelevantnega) podatka o porabi vode v Sloveniji pa jasno pove, da je to na dan? Ker ne pove niti, koliko vrtin je/bo, bi lahko navedel katerokoli število. Tudi 43!

5. Kaj dodajo vodi, ki jo vbrizgajo v peščenjake?
V vrtine pod visokim tlakom brizgajo mešanico vode, peska in kemikalij. V enem kubičnem metru mešanice je vsaj 99,5 odstotka vode in peska in do 0,5 odstotka kemikalij. V vrtino vbrizgajo do pet litrov kemikalij, ki pa so neškodljive za okolje in jih med drugim uporabljajo za preprečitev tvorjenja bakterij v vrtini in za povečanje viskoznosti vode.

Je kdo opazil, da dr. Vukelić noče omeniti, katere ali kakšne kemikalije so to? Je kdo izračunal, da 0,5% od 5000 m3 (vode) na vrtino znaša 25 m3 na vrtino in ne "do pet litrov kemikalij, ki pa so neškodljive"?

8. Kakšna najdišča plina so v sosednjih državah? Koliko so oddaljena od nas?
Peščenjake najdemo pod vso Panonsko nižino. V peščenjakih imajo plin tudi Hrvati in Madžari. Takšna so vsa plinska najdišča na tem območju.

Se je še komu porodilo podvprašanje, kdo črpa plin s Hrvaški in Madžarski? So tudi tam kljub desetletjem domačijskega izkoriščanja nenadoma rabili brexitanske investitorje ali strokovnjake? Zakaj ne/da?

9. Imate kaj informacij o morebitnih potresih nad najdišči plina na Hrvaškem in Madžarskem?
... Poleg tega izčrpana podzemna najdišča plina, iz katerih črpajo plin pri nas, zalije podzemna voda. Izvaja se tudi monitoring.

Se je še komu porodilo vprašanje, koliko je te podzemne vode, od kod pride in če se lahko dolgoročno kje opazi primanjkljaj te vode, ki (kemijsko onesnažena?) za večno ponikne v temne globine oz. ostane v njih?

10. Kako slovenski predpisi urejajo hidravlično stimuliranje plinskih vrtin?
Slovenska zakonodaja omogoča izvajanje hidravličnega frakturiranja vrtin pri pridobivanju nafte in plina. Uredba o posegih v okolje iz leta 2014 zahteva, da mora izvajalec del izdelati presojo vplivov na okolje, ko uporabi 7.500 kubičnih metrov vode na vrtino. Za primerjavo: evropska direktiva zahteva presojo pri deset tisoč kubičnih metrih vode.
Izvajalec mora izdelati rudarski projekt za izvajanje hidravličnega frakturiranja in v njem opredeliti količine vode, peska in kemikalij, ki jih bodo vbrizgali v vrtino. Projekt lahko izdelajo le pooblaščeni inženirji projektanti rudarstva in geotehnologije, revidirati pa ga mora neodvisna institucija. Nadzor hidravličnega frakturiranja opravlja rudarska inšpekcija. Zadnje hidravlično frakturiranje je bilo v Petišovcih izvedeno leta 2012, negativnih vplivov na okolje in podtalnico ni bilo.

Kdo je izdelal presojo vplivov na okolje za Petišovce in kdaj? Kdo je to presojo pregledal? Kdo je izdelal rudarski projekt za izvajanje hidravličnega frakturiranja in v njem opredelil količine vode, peska in kemikalij, ki jih bodo vbrizgali v vrtino in kdaj? Kdo ga je revidiral? Sprašujem zato, ker v 2-milijonski prevdonaciji najbrž nimamo cel kup dobrih, izkušenih in neodvisnih strokovnjakov s tega področja.

Če je bilo zadnje frakturiranje leta 2012, ko se je slovensko ljudstvo že naveličalo serijskih žalostink o naftno-plinskih rabotah v Pomurju in njih (ne)perspektivnosti poslušalo, se to početje najbrž ni splačalo. Zakaj bi se splačalo zdaj, ko so zraven neki brexitanski venturisti? To je seveda le retorično vprašanje, saj je g. Vukelić strokovnjak za podzemne in ne za finančno-poslovne zadeve. Ali pač ne, če so Brexitanci pripeljali svoje strokovnjake za podzemne zadeve, ki znajo nekaj več od domačih. Samo vprašam...

[pobalin]
Ker če bi urednika O+E tako peklila resnica o petišovskem plinu, bi že prej našel mnenjski spis dr. Željka Vukelića, ki je bil v Delu objavljen na malo nerodno izbran dan: 1. aprila 2015 (!). Za povrh je pod tem gostujočim mnenjem še standardno opozorilni pripis: "prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva".
www.delo.si/mnenja/g...ovcih.html

Dr. Vukelić je v pogovoru omenil to kolumno v Delu. Povedal je, da se ni še nihče oglasil s pripombo, da naj bi bilo v prispevku karkoli narobe. Oglasil se mu je edino pokojni dr. Mejak in povedal, da je tematika v prispevku odlično razložena. Pravzaprav je škoda, da tega nisem objavil, saj povečuje kredibilnost navedb dr. Vukelića.

zato bom tej živali pogledal v zobovje in postavil nekaj podvprašanj.

Odgovori na nekatera podvprašanja so v dveh nedavnih člankih (linka sta spodaj), za odgovore na druga moram vprašati dr. Vukelića.

Je kdo opazil, da dr. Vukelić pri porabi vode na vrtino ne omeni časovnega intervala, ki pri navajanju (tukaj irelevantnega) podatka o porabi vode v Sloveniji pa jasno pove, da je to na dan?

Porabo vode tudi drugi viri in v drugih primerih navajajo na vrtino. Tu oe.finance.si/894126...kim-plinom sem objavil tabelo, po kateri bodo v Petišovcih opravili od štiri do šest lomljenj na vrtino, zato domnevam, da je časovna komponenta irelevantna za celotno porabo vode na vrtino.
Podatek o porabi vode v Sloveniji na dan pa je dodan za primerjavo.

Ker ne pove niti, koliko vrtin je/bo, bi lahko navedel katerokoli število. Tudi 43!

Govorio o zdajšnjem postopku pridobivanja dovoljenja v Petišovcih. Nanaša se na dve vrtini.

Je kdo opazil, da dr. Vukelić noče omeniti, katere ali kakšne kemikalije so to? Je kdo izračunal, da 0,5% od 5000 m3 (vode) na vrtino znaša 25 m3 na vrtino in ne "do pet litrov kemikalij, ki pa so neškodljive"?

Celoten seznam kemikalij, ki jih bodo dodajali, sem objavil pred nekaj dnevi:
oe.finance.si/894120...eposlanica

Se je še komu porodilo podvprašanje, kdo črpa plin s Hrvaški in Madžarski? So tudi tam kljub desetletjem domačijskega izkoriščanja nenadoma rabili brexitanske investitorje ali strokovnjake? Zakaj ne/da?

Kaj so potrebovali sosedje, ne vem, sem pa prav tako pred nekaj dnevi objavil intervju, v katerem je Valentinčič, Petrol/Geoenergo, pojasnil, zakaj so potrebovali investitorja:
oe.finance.si/894126...kim-plinom

[hocevarb]
Dr. Vukelić je v pogovoru omenil to kolumno v Delu. Povedal je, da se ni še nihče oglasil s pripombo, da naj bi bilo v prispevku karkoli narobe. Oglasil se mu je edino pokojni dr. Mejak in povedal, da je tematika v prispevku odlično razložena. Pravzaprav je škoda, da tega nisem objavil, saj povečuje kredibilnost navedb dr. Vukelića.

Hvala za pojasnila. Najprej pripomba, da če bi bilo iz članka razvidno, da se dr. Vukelić danes hvali s pohvalo nekega pokojnika, ki je ni možno preveriti, bi bila to slaba usluga njegovi kredibilnosti. Dežurne skeptike bi spravilo na noge, članka pa ne bi obogatilo.

Za ostalo pa: zastonjkar sem, zato toliko novejših člankov na isto temo pač ne morem prebrati. Lahko pa s spoštovanjem prepoznam strateško obdelavo hudih tem po fragmentih, da je treba za bolj celovit vpogled postati naročnik. Tako se pač prodaja cajtenge, tudi digitalne!

Za konec še opravičujoče pojasnilo, da sem nekje izgubil zadnji del tretjega stavka, ki bi se moral glasiti: "Pomemben del novinarstva, četudi gre samo za sponzorirano diseminacijo želenih resnic, je tajming objave." Mogoče se pa vidiva na plinarskem pogovoru v četrtek. :-)

[pobalin]
Se je še komu porodilo vprašanje, koliko je te podzemne vode, od kod pride in če se lahko dolgoročno kje opazi primanjkljaj te vode, ki (kemijsko onesnažena?) za večno ponikne v temne globine oz. ostane v njih?

Na tale odgovor sem pozabil včeraj, ko sem odgovarjal na ostale. Izhajam iz tega, kar je o vodi razložil Vukelić:
--
Kadar pridobivajo plin iz najdišč, ki ležijo plitvo, na globini do nekaj sto metrov, neprepustne plasti pa tam niso dovolj debele, da bi preprečevale vdor vbrizgane vode z dodatki v podtalnico. Petišovsko najdišče pa je od 2.700 do tri tisoč metrov globoko, vmes so neprepustne plasti, podtalnica v severovzhodni Sloveniji pa je na globini do 150 metrov.
--
Iz pojasnila sklepam, da voda, ki je na globini tri kilometre, nima stika s podtalnico. Če to drži, ne pozroča primanjkljaja vode na površju in tudi vbrizgane kemikalije ne pridejo do podtalnice.

[pobalin]
Mogoče se pa vidiva na plinarskem pogovoru v četrtek. :-)

Ker bo predvidoma prisoten tudi Vukelić, bom z zanimanjem spremljal, kako boš pridobival odgovore na vprašanja, na katera ti jaz ne znam odgovoriti.

Poskusil pa bom napisati članek: Dr. Vukelić odgovarja forumašu pobalinu
:)

[hocevarb]
> [pobalin]
> Se je še komu porodilo vprašanje, koliko je te podzemne vode, od kod pride in če se lahko dolgoročno kje opazi primanjkljaj te vode, ki (kemijsko onesnažena?) za večno ponikne v temne globine oz. ostane v njih?

Na tale odgovor sem pozabil včeraj, ko sem odgovarjal na ostale. Izhajam iz tega, kar je o vodi razložil Vukelić:
--
Kadar pridobivajo plin iz najdišč, ki ležijo plitvo, na globini do nekaj sto metrov, neprepustne plasti pa tam niso dovolj debele, da bi preprečevale vdor vbrizgane vode z dodatki v podtalnico. Petišovsko najdišče pa je od 2.700 do tri tisoč metrov globoko, vmes so neprepustne plasti, podtalnica v severovzhodni Sloveniji pa je na globini do 150 metrov.
--
Iz pojasnila sklepam, da voda, ki je na globini tri kilometre, nima stika s podtalnico. Če to drži, ne pozroča primanjkljaja vode na površju in tudi vbrizgane kemikalije ne pridejo do podtalnice.

To shemo globin razumem. Voda, ki je po cevi vbrizgana v globino cca 3000 m najbrž težko prileze sama nazaj gor, da bi onesnažila podtalnico. Moje vprašanje je, koliko so velike luknje, ki nastanejo s črpanjem in jih zalije voda, koliko je te vode in kot podpravašanje, ali si lahko privoščimo odtekanje vitalno pomembne podtalnice v nepovratno globino 3000 m.

Sicer za mentalno rekreacijo priporočam branje 12 točk pri slovenskih plinarjih ( www.slovenski-plin.s...sanja.html ) in primerjavo z Vukelićevimi odgovori.

Vukelić: V Petišovcih bodo predvidoma porabili do pet tisoč kubičnih metrov vode na vrtino
Slovenski-plin: v vertikalnih vrtinah, kjer je uporabljeno od 100 do 500m3 vode na stimulacijo. ... Pri eni hidravlični stimulaciji peščenjakov se porabi med 100 in 500 m3 vode. ... Tlak, ki nastane kot posledica hidravlične stimulacije, potisne tekočino prek proizvodne cevi v vrtini nazaj na površje (povratni tok), kjer jo zberemo v posebnih zbiralnikih in nato predamo v ustrezno obdelavo pooblaščenim podjetjem za ravnanje z odpadki.

V: V enem kubičnem metru mešanice je vsaj 99,5 odstotka vode in peska in do 0,5 odstotka kemikalij. V vrtino vbrizgajo do pet litrov kemikalij, ki pa so neškodljive za okolje
S-p: Pri vseh petih postopkih stimulacije vrtin Pg-10 in Pg-11A smo uporabili tekočino v sestavi: 93,8% vode, 5,9% KCl (sol za stabilizacijo nabreklih glin) in 0,3% kemičnih dodatkov, ki dajejo tekočini ustrezne lastnosti.
en.wikipedia.org/wik...m_chloride (Radanova sol?)

Moja ocena je, da članek s površnimi Vukelićevi odgovori ex cathedra, ki jih lahko relativizira že navaden pobalin, ni niti blažev žegen za pregreto polemiko o petišovskem plinu.

[pobalin]
"Tlak, ki nastane kot posledica hidravlične stimulacije, potisne tekočino prek proizvodne cevi v vrtini nazaj na površje (povratni tok), kjer jo zberemo v posebnih zbiralnikih in nato predamo v ustrezno obdelavo pooblaščenim podjetjem za ravnanje z odpadki."

ta lepa zelja je ociten kandidat za nek prihodnji #tegaseparesnidalopredvideti :)

[crt]
ta lepa zelja je ociten kandidat za nek prihodnji #tegaseparesnidalopredvideti :)

Mene ob tej rožnati razlagi najbolj žre vprašanje, zakaj te vode ne uporabijo ponovno. Je čista in neoporečna voda iz vodovoda preveč poceni, da bi se jim splačalo že s kemikalijami obogateno vodo prefiltrirati? Mislim...!

[pobalin]
> > [pobalin]
To shemo globin razumem. Voda, ki je po cevi vbrizgana v globino cca 3000 m najbrž težko prileze sama nazaj gor, da bi onesnažila podtalnico. Moje vprašanje je, koliko so velike luknje, ki nastanejo s črpanjem in jih zalije voda, koliko je te vode in kot podpravašanje, ali si lahko privoščimo odtekanje vitalno pomembne podtalnice v nepovratno globino 3000 m.

Ne razumem te prav dobro. Saj je povedal, koliko vode bodo vbrizgali v tisti dve vrtini in zatrdil, da si to lahko privoščimo.

Moja ocena je, da članek s površnimi Vukelićevi odgovori ex cathedra, ki jih lahko relativizira že navaden pobalin, ni niti blažev žegen za pregreto polemiko o petišovskem plinu.

Upam, da bo Vukelić jutri našel čas zate. Predlagam izziv: vprašava ga, če mu lahko ti zastaviš vprašanja, jaz pa vaju posnamem in objavim :)

Če si za, mu kar takoj pošljem mail s takšno prošnjo. Kaj praviš?

[hocevarb]
Ne razumem te prav dobro. Saj je povedal, koliko vode bodo vbrizgali v tisti dve vrtini in zatrdil, da si to lahko privoščimo.

Saj razumem, da nimaš celega dneva za pregovarjanje s forumaškem podzemlju, ampak vztrajam, da zbrano prebereš še enkrat, ker upam, da sem dovolj jasno izrazil pomislek o vodi, ki bo zalila izpraznjen prostor.

9. Imate kaj informacij o morebitnih potresih nad najdišči plina na Hrvaškem in Madžarskem?
... Poleg tega izčrpana podzemna najdišča plina, iz katerih črpajo plin pri nas, zalije podzemna voda. Izvaja se tudi monitoring.
Se je še komu porodilo vprašanje, koliko je te podzemne vode, od kod pride in če se lahko dolgoročno kje opazi primanjkljaj te vode, ki (kemijsko onesnažena?) za večno ponikne v temne globine oz. ostane v njih?

Upam, da bo Vukelić jutri našel čas zate. Predlagam izziv: vprašava ga, če mu lahko ti zastaviš vprašanja, jaz pa vaju posnamem in objavim :)
Če si za, mu kar takoj pošljem mail s takšno prošnjo. Kaj praviš?

Jok, ne boš me zvabil v to past. Za kaj takega bi moral skrbno prebrati kar nekaj stvari in se pripraviti, tega pa do jutri ne morem. Če že, se lahko pogovarjamo off the record. :-)

Sem pa prepričan, da je predvsem naloga novinarjev, da sprašujejo stvari, ki niso napisane v PR materialih ali povedane na PR nastopih. Isto velja za razne gorazde marinčke, ki tudi večinoa ostajajo na pavšalnih trditvah in populističnih insinuacijah, argumentacija in dokumentacija (vsaj tista, ki je javno dostopna) pa jim silno šepa.

[pobalin]
Jok, ne boš me zvabil v to past. Za kaj takega bi moral skrbno prebrati kar nekaj stvari in se pripraviti, tega pa do jutri ne morem. Če že, se lahko pogovarjamo off the record. :-)

Je težka novinarska, kajne? :) Za noben intervju nimam več kot pol ure časa za pripravo...

[hocevarb]
Je težka novinarska, kajne? :) Za noben intervju nimam več kot pol ure časa za pripravo...

Ja, se mi je kar zdelo. Pa vedno manj vas je, novinarjev v Delavskem domu. Žal se to zelo pozna.

Naj še dopolnim moje prejšnje dvome o akademsko-strokovnem nametavanju številk, kot da gre za karnevalske konfete. Menda ne bomo zdaj šteli vsakega kubika vode, važno je, da imamo plin...

Spletna stran slovenski-plin.si (Geoenergo d.o.o.):

Pri eni hidravlični stimulaciji peščenjakov se porabi med 100 in 500 m3 vode. To je okvirno 20-krat manj kot pri hidravličnem frakturiranju skrilavcev. Poraba vode pri hidravličnem frakturiranju skrilavcev namreč znaša 10.000 m3 ali več. Evropske smernice kot lomljenje velikega obsega navajajo porabo vode v obsegu 1.000 m3 ali več na eno stimulacijo ali 10.000 m3 ali več na celoten postopek stimuliranja posamične vrtine. Na vrtinah Pg-10 in Pg-11A sta bili izvedeni dve oz. tri stimulacije, povprečna poraba vode na eno stimulacijo pa je znašala 265 m3. Celotna poraba vode na posamezno vrtino je znašala 655 m3 oz. 674 m3, kar je primerljivo z letno porabo vode treh slovenskih gospodinjstev. To so obdelave slojev vrtine majhnega obsega.
www.slovenski-plin.s...sanja.html

dr. Željko Vukelić v tem intervjuju (11. 12. 2018):

V Petišovcih bodo predvidoma porabili do pet tisoč kubičnih metrov vode na vrtino

dr. Željko Vukelić v Sobotni prilogi Dela, p.p. 29, 22. 12 2018:

Še nekaj besed o nameravanem hidravličnem frakturiranju v Petišovcih. Predvideno je, da bodo hidravlično frakturiranje izvedli med globinami 2700 do 3000 metrov na vrtinah PG-10 in PG-11A. V vsako vrtino naj bi injicirali 1800 kubičnih metrov tekočine pod visokim tlakom.

Kakšno naključje, da je bila številka 1800 m3 vode navedena tukaj,
oe.finance.si/894256...arno-je-to
kar se je dogajalo po Vukelićevem intervjuju za Finance in pred objavo njegovega pisma v SP Dela.

Zbunjenim je jasno vse, ostalim pač ni pomoči!