Danes se me je polastila posebna žlehtnoba, zato bom malo pretresel teh "10 resnic" oz. neodgovorov na vprašanja. Za uvod pa nekaj malenkosti.

Pomemben del novinarstva, četudi gre samo za sponzorirano diseminacijo želenih resnic. Zato ni čudno, da je ta pogovor objavljen danes, saj bo čez dva dni konkurenčni medij pripravil akademsko podprto debatno srečanje v korist petišovskega plinarjenja. Na njem bo nastopil tudi Željko Vukelič. Naključje? Not.

Ker če bi urednika O+E tako peklila resnica o petišovskem plinu, bi že prej našel mnenjski spis dr. Željka Vukelića, ki je bil v Delu objavljen na malo nerodno izbran dan: 1. aprila 2015 (!). Za povrh je pod tem gostujočim mnenjem še standardno opozorilni pripis: "prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva".
www.delo.si/mnenja/g...ovcih.html
Prav tako bi našel 12 vprašanj z odgovori na spletni strani plinarske alianse, ki pa seveda nima avreole akademske nevtralnosti.
www.slovenski-plin.s...sanja.html

A Borut Hočevar se je potrudil in ravno pravi čas naredil nekaj svojega, neodvisnega, zato bom tej živali pogledal v zobovje in postavil nekaj podvprašanj.

4. Koliko vode potrebujejo na največjih plinskih poljih, koliko pa v Petišovcih?
Na velikih plinskih poljih lahko porabijo več milijonov kubičnih metrov pitne vode in porušijo naravno ravnovesje pri ohranjanju podzemnih voda. V Petišovcih bodo predvidoma porabili do pet tisoč kubičnih metrov vode na vrtino, kar ne bo ogrozilo naravnega ravnovesja. Za primerjavo: v Sloveniji porabimo povprečno okoli 200 tisoč kubičnih metrov pitne vode v enem dnevu.

Je kdo opazil, da dr. Vukelić pri porabi vode na vrtino ne omeni časovnega intervala, ki pri navajanju (tukaj irelevantnega) podatka o porabi vode v Sloveniji pa jasno pove, da je to na dan? Ker ne pove niti, koliko vrtin je/bo, bi lahko navedel katerokoli število. Tudi 43!

5. Kaj dodajo vodi, ki jo vbrizgajo v peščenjake?
V vrtine pod visokim tlakom brizgajo mešanico vode, peska in kemikalij. V enem kubičnem metru mešanice je vsaj 99,5 odstotka vode in peska in do 0,5 odstotka kemikalij. V vrtino vbrizgajo do pet litrov kemikalij, ki pa so neškodljive za okolje in jih med drugim uporabljajo za preprečitev tvorjenja bakterij v vrtini in za povečanje viskoznosti vode.

Je kdo opazil, da dr. Vukelić noče omeniti, katere ali kakšne kemikalije so to? Je kdo izračunal, da 0,5% od 5000 m3 (vode) na vrtino znaša 25 m3 na vrtino in ne "do pet litrov kemikalij, ki pa so neškodljive"?

8. Kakšna najdišča plina so v sosednjih državah? Koliko so oddaljena od nas?
Peščenjake najdemo pod vso Panonsko nižino. V peščenjakih imajo plin tudi Hrvati in Madžari. Takšna so vsa plinska najdišča na tem območju.

Se je še komu porodilo podvprašanje, kdo črpa plin s Hrvaški in Madžarski? So tudi tam kljub desetletjem domačijskega izkoriščanja nenadoma rabili brexitanske investitorje ali strokovnjake? Zakaj ne/da?

9. Imate kaj informacij o morebitnih potresih nad najdišči plina na Hrvaškem in Madžarskem?
... Poleg tega izčrpana podzemna najdišča plina, iz katerih črpajo plin pri nas, zalije podzemna voda. Izvaja se tudi monitoring.

Se je še komu porodilo vprašanje, koliko je te podzemne vode, od kod pride in če se lahko dolgoročno kje opazi primanjkljaj te vode, ki (kemijsko onesnažena?) za večno ponikne v temne globine oz. ostane v njih?

10. Kako slovenski predpisi urejajo hidravlično stimuliranje plinskih vrtin?
Slovenska zakonodaja omogoča izvajanje hidravličnega frakturiranja vrtin pri pridobivanju nafte in plina. Uredba o posegih v okolje iz leta 2014 zahteva, da mora izvajalec del izdelati presojo vplivov na okolje, ko uporabi 7.500 kubičnih metrov vode na vrtino. Za primerjavo: evropska direktiva zahteva presojo pri deset tisoč kubičnih metrih vode.
Izvajalec mora izdelati rudarski projekt za izvajanje hidravličnega frakturiranja in v njem opredeliti količine vode, peska in kemikalij, ki jih bodo vbrizgali v vrtino. Projekt lahko izdelajo le pooblaščeni inženirji projektanti rudarstva in geotehnologije, revidirati pa ga mora neodvisna institucija. Nadzor hidravličnega frakturiranja opravlja rudarska inšpekcija. Zadnje hidravlično frakturiranje je bilo v Petišovcih izvedeno leta 2012, negativnih vplivov na okolje in podtalnico ni bilo.

Kdo je izdelal presojo vplivov na okolje za Petišovce in kdaj? Kdo je to presojo pregledal? Kdo je izdelal rudarski projekt za izvajanje hidravličnega frakturiranja in v njem opredelil količine vode, peska in kemikalij, ki jih bodo vbrizgali v vrtino in kdaj? Kdo ga je revidiral? Sprašujem zato, ker v 2-milijonski prevdonaciji najbrž nimamo cel kup dobrih, izkušenih in neodvisnih strokovnjakov s tega področja.

Če je bilo zadnje frakturiranje leta 2012, ko se je slovensko ljudstvo že naveličalo serijskih žalostink o naftno-plinskih rabotah v Pomurju in njih (ne)perspektivnosti poslušalo, se to početje najbrž ni splačalo. Zakaj bi se splačalo zdaj, ko so zraven neki brexitanski venturisti? To je seveda le retorično vprašanje, saj je g. Vukelić strokovnjak za podzemne in ne za finančno-poslovne zadeve. Ali pač ne, če so Brexitanci pripeljali svoje strokovnjake za podzemne zadeve, ki znajo nekaj več od domačih. Samo vprašam...

[pobalin]
Ker če bi urednika O+E tako peklila resnica o petišovskem plinu, bi že prej našel mnenjski spis dr. Željka Vukelića, ki je bil v Delu objavljen na malo nerodno izbran dan: 1. aprila 2015 (!). Za povrh je pod tem gostujočim mnenjem še standardno opozorilni pripis: "prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva".
www.delo.si/mnenja/g...ovcih.html

Dr. Vukelić je v pogovoru omenil to kolumno v Delu. Povedal je, da se ni še nihče oglasil s pripombo, da naj bi bilo v prispevku karkoli narobe. Oglasil se mu je edino pokojni dr. Mejak in povedal, da je tematika v prispevku odlično razložena. Pravzaprav je škoda, da tega nisem objavil, saj povečuje kredibilnost navedb dr. Vukelića.

zato bom tej živali pogledal v zobovje in postavil nekaj podvprašanj.

Odgovori na nekatera podvprašanja so v dveh nedavnih člankih (linka sta spodaj), za odgovore na druga moram vprašati dr. Vukelića.

Je kdo opazil, da dr. Vukelić pri porabi vode na vrtino ne omeni časovnega intervala, ki pri navajanju (tukaj irelevantnega) podatka o porabi vode v Sloveniji pa jasno pove, da je to na dan?

Porabo vode tudi drugi viri in v drugih primerih navajajo na vrtino. Tu oe.finance.si/894126...kim-plinom sem objavil tabelo, po kateri bodo v Petišovcih opravili od štiri do šest lomljenj na vrtino, zato domnevam, da je časovna komponenta irelevantna za celotno porabo vode na vrtino.
Podatek o porabi vode v Sloveniji na dan pa je dodan za primerjavo.

Ker ne pove niti, koliko vrtin je/bo, bi lahko navedel katerokoli število. Tudi 43!

Govorio o zdajšnjem postopku pridobivanja dovoljenja v Petišovcih. Nanaša se na dve vrtini.

Je kdo opazil, da dr. Vukelić noče omeniti, katere ali kakšne kemikalije so to? Je kdo izračunal, da 0,5% od 5000 m3 (vode) na vrtino znaša 25 m3 na vrtino in ne "do pet litrov kemikalij, ki pa so neškodljive"?

Celoten seznam kemikalij, ki jih bodo dodajali, sem objavil pred nekaj dnevi:
oe.finance.si/894120...eposlanica

Se je še komu porodilo podvprašanje, kdo črpa plin s Hrvaški in Madžarski? So tudi tam kljub desetletjem domačijskega izkoriščanja nenadoma rabili brexitanske investitorje ali strokovnjake? Zakaj ne/da?

Kaj so potrebovali sosedje, ne vem, sem pa prav tako pred nekaj dnevi objavil intervju, v katerem je Valentinčič, Petrol/Geoenergo, pojasnil, zakaj so potrebovali investitorja:
oe.finance.si/894126...kim-plinom

[pobalin]
Se je še komu porodilo vprašanje, koliko je te podzemne vode, od kod pride in če se lahko dolgoročno kje opazi primanjkljaj te vode, ki (kemijsko onesnažena?) za večno ponikne v temne globine oz. ostane v njih?

Na tale odgovor sem pozabil včeraj, ko sem odgovarjal na ostale. Izhajam iz tega, kar je o vodi razložil Vukelić:
--
Kadar pridobivajo plin iz najdišč, ki ležijo plitvo, na globini do nekaj sto metrov, neprepustne plasti pa tam niso dovolj debele, da bi preprečevale vdor vbrizgane vode z dodatki v podtalnico. Petišovsko najdišče pa je od 2.700 do tri tisoč metrov globoko, vmes so neprepustne plasti, podtalnica v severovzhodni Sloveniji pa je na globini do 150 metrov.
--
Iz pojasnila sklepam, da voda, ki je na globini tri kilometre, nima stika s podtalnico. Če to drži, ne pozroča primanjkljaja vode na površju in tudi vbrizgane kemikalije ne pridejo do podtalnice.