Resnica je vmes. Vsi vemo, kaj pomeni bogastvo, ampak le malokdo od revnih in tudi bogatih ve, kako pravično z njim ravnati.

Ena od rešitev je zviševanje davkov, vendar Picketty ne razume, da jemanje bogatim komot pomeni, da bo država 50% novobranega denarja iz davkov zafučkala za kaviar v javnem sektorju in izbrance, prijatelje tega javnega sektorja.

Picketty ima zmotno predstavo, da je država pravična tvorba, ki bo umno prerazdelila nabrani denar.

Tu ždi ta zmota: Da je bogataš nepravičen, država pa pravični korektiv. V to pravljico pe je smešno verjeti.

Zato je treba najti pravo ravnotežje in učinkovite rešitve. Te pa ponavadi ne zahtevajo ogrmno denarja, ampak malo več iznajdljivosti in prepričevalne moči.