[gobim]
Hmm, spoštovana urednica, kaj pa, če je problem drugje?

Da ni osnovni problem v tem, da nočemo sprejemati migrantov, ampak v tem, da nočemo imeti otrok. Da imamo raje kariero, standard, draga potovanja, ....kot pa branje pravljic otrokom zvečer pred spanjem. Da ustvarjati novo življenje ni več eden od ultimativnih ciljev življenja. Tista največja, najbolj riskantna, najtežja pustolovščina življenja, ki se ji reče ustvarjati družino...

Ne, ne recite, da ni ekonomskih pogojev. Naši starši, stari straši so ustvarjali družine v pogojih, ki se z zdajšnjimi niti primerjati ne dajo.

Problem Evrope ni v ksenofobiji, problem Evrope je v kulturi hedonizma in egoizma kot prevladujočega trenda. Pa da se razumemo, svoboda žensk in svoboda odločanja za otroke je civilizacijska pridobitev. Nikogar, posameznika, ne moremo obsojati za karkoli. Vendar pa če je v družbi tega statistično preveč, potem imamo hud problem, imamo problem umiranja družbe. Tu je matematika neizprosna. Prirast manjši od 2,1 (ceteris paribus migracije) pomeni, da družba umira. As simple as that.

Mogoče bi to lahko postavili tudi drugače. Družba, v kateri ustvarjanje novega življenja ni ultimativna vrednota, taka družbe si mogoče niti ne zasluži preživeti.