[rename]
Pri vsej debati okrog NLB je (bila) pomembna samo ena stvar: strici iz ozadja bankomata niso hoteli dati iz rok.
Vse ostalo je bila predstava za javnost. Tudi vaša pogajanja s potencialnimi tujimi investitorji.

O tem, kako je Kramar (po vašem) brzdal belgijce, ki so zahtevali kreditiranje, pa so pravljice za tiste, ki ne poznajo njegovih ultrasposobnosti :-P

Rename, spet na pamet in brez dejstev.

Poglejte rasti obsega kreditiranja v 2004 do 2008 med bankami v slovenski (predvsem državni lasti) in tistimi v tuji lasti. Banke v tuji lasti so imele nadpovprečno rast kreditiranja, ki so ga financirale ne iz zbranih depozitev, ampak so bili iz naslova tujega kreditiranja. Posledično je bil njihov LTD tam krepko čez 200, z vsemi posledicami potem ko je prišla kriza, LTD NLB je bil leta 2008 , če se prav spomnim 136, NKBM pa 115.

Kar pa se belgijcev tiče; moj nekdanji službeni kolega je nekoč delal v risku NLB-ja. Moje vtis takrat je bil tak kot tvoj rename. Spomnim se kako sem ga vprašal približno takole:

"So belgijci naredili red pri tveganjih in zabremzali kreditno ekspanzijo?

"Kje pa!" je odgovoril; "Belgijci so dali nogo na gas!!!"

Belgijci, ki so vsa leta operativno vodiili sektor tveganj v NLB, so tudi vodili Komisijo za tveganja pri NS NLB-ja. Šlo je za svojevrsten konflitkt interesov. Kaj je bil njihov interes pri tem?

Nabildat ceno delnice NLB za vsako ceno! Kako se to v banki najlažje naredi? Tako, da napumpaš obseg kreditev, dvigneš prihodke, posledično dobiiček na delnico in v končni instanci vrednost delnice. S slabimi terjatvami pa se bo čez nekaj let ukvarjal tisti, ki bo te delnice kupil. Glede na to, da sem bil s predstavniki belgijcev v NLB najmanj v mesečnem stiku, Ti to lahko mirno povem iz lastne izkušnje.