[bc123a]
> [MarijanMacek]
> > [bc123a]

Glede ostalega pa: tako pac je. Bomo videli, kdo se bo prej odselil, ali zaposleni v Avstrijo, ali biznis na madzarsko.

Samo omenjam, da tu obstajajo neka pravila, ki niso odvisna od politike, in smo jih imeli priloznost izkusiti ze takrat, ko je Pahor z dvigom minimalca direkt v krizo uspel uniciti 50.000 delovnih mest.

Medtem imas 30 kilometrov naprej od unicene Mure, madzarsko, kjer je minimalec skoraj pol nizji od slovenskega.

Vidim, da imaš izvirne ideje. Primerjaš nas z državo, ki ima BDP na glavo po najnovejših podatkih v višini približno 60% slovenskega (26.59k$. 16.02k$). Razmerje skoraj enako kot je naše do avstrijskega ali nemškega (51.71k$, 48.67k$). In vendar se ni vsa avstrijska, nemška... proizvodnaj preselila v Slovenijo, da ne rečem še bolj na vzhod. So se pa določene panoge, ki ne prenesejo visoke cene. pa vendar nimajo neke silne brezposelnosti. Selitev proizvodnje z nizko dodano vrednostjo je realnost, na resnih "podjetnikih" pa je, da dvigujejo produktivnost, pa ne na način Alije Sirotanoviča.
To, na kar pa ti namiguje, pa ni nič drugega, da se nesposobnost "podjetnikov" organizirat produktivno proizvodnjo zamaskira s 45% redukcijo plač. Res daljnovidna politika, vredna da se s takimi idejmo pojaviš na naslednjih vol-itvah.

[MarijanMacek]
Vidim, da imaš izvirne ideje. Primerjaš nas z državo, ki ima BDP na glavo po najnovejših podatkih v višini približno 60% slovenskega (26.59k$. 16.02k$). Razmerje skoraj enako kot je naše do avstrijskega ali nemškega (51.71k$, 48.67k$). In vendar se ni vsa avstrijska, nemška... proizvodnaj preselila v Slovenijo, da ne rečem še bolj na vzhod.

In kaj ima to zveze? Vprasanje je, kaksno je razmerje produktivnosti. A so slovenski delavci res 2x bolj produktivni od madzarskih ali slovaskih?

Nemski in avstrijski so gotovo bolj produktivni, faktorjev za to je veliko, eden od njih so tudi spretnosti (life skills). Drugi kapital, ki je vlozen v proizvodnjo, tretji okolje.

Poglej si tale graf.

data.oecd.org/lprdty...worked.htm

Ce kaj bi lahko noreli Slovaki, ki ustvarijo bistveno vec BDPja na oddelano uro.

Selitev proizvodnje z nizko dodano vrednostjo je realnost, na resnih "podjetnikih" pa je, da dvigujejo produktivnost, pa ne na način Alije Sirotanoviča.

Velik del delovne sile v sloveniji za kaj vec ni sposoben, pa ce se stokrat katerikoli podjetnik na glavo postavi.

Kot smo ze enkrat tule razlagali: Ce so v drzavi farmacevtske firme, Googli in podobno, potem imajo tudi cistilke in hisniki visoke place, ker ta prvi skupaj prinesejo levji delez visoke produktivnosti.

Ce pa so cela drzava v glavnem hisniki in cistilke, kot je to problem v sloveniji, potem pa od nikjer ni vzeti za visoko placo cistilke.

Slovenskim delodajalcem lahko ocitas samo eno, a bistveno napako: furajo uravnilovko, zato jim dobri kadri (tisti na top 1%) bezijo v tujino. Se pravi, kalibre, ki so sposobni za delo ki je bistveno vec kot "hisnik ali cistilka", da recemo zelo enostavno, ceprav ne dobesedno, odganjajo v tujino, zato tudi ni nobenega, ki bi lahko bistveno pomagal pri visanju produktivnosti.

Verjemi pa meni, ce ti povem, da je slovenska delovna sila relativno slabo kvalificirana, tiste dobre izjeme pa gredo v tujino.

In vendar se ni vsa avstrijska, nemška... proizvodnaj preselila v Slovenijo, ...

Ko nekdo servira argumente te vste bi bil zaželjeno tudi pojasnilo zakaj se tuja (kvalitetna) proizvodnja ne seli v Slovenijo.

[MarijanMacek]
> [bc123a]
> > [MarijanMacek]
> > > [bc123a]
>
> Glede ostalega pa: tako pac je. Bomo videli, kdo se bo prej odselil, ali zaposleni v Avstrijo, ali biznis na madzarsko.
>
> Samo omenjam, da tu obstajajo neka pravila, ki niso odvisna od politike, in smo jih imeli priloznost izkusiti ze takrat, ko je Pahor z dvigom minimalca direkt v krizo uspel uniciti 50.000 delovnih mest.
>
> Medtem imas 30 kilometrov naprej od unicene Mure, madzarsko, kjer je minimalec skoraj pol nizji od slovenskega.
>

Vidim, da imaš izvirne ideje. Primerjaš nas z državo, ki ima BDP na glavo po najnovejših podatkih v višini približno 60% slovenskega (26.59k$. 16.02k$). Razmerje skoraj enako kot je naše do avstrijskega ali nemškega (51.71k$, 48.67k$). In vendar se ni vsa avstrijska, nemška... proizvodnaj preselila v Slovenijo, da ne rečem še bolj na vzhod. So se pa določene panoge, ki ne prenesejo visoke cene. pa vendar nimajo neke silne brezposelnosti. Selitev proizvodnje z nizko dodano vrednostjo je realnost, na resnih "podjetnikih" pa je, da dvigujejo produktivnost, pa ne na način Alije Sirotanoviča.
To, na kar pa ti namiguje, pa ni nič drugega, da se nesposobnost "podjetnikov" organizirat produktivno proizvodnjo zamaskira s 45% redukcijo plač. Res daljnovidna politika, vredna da se s takimi idejmo pojaviš na naslednjih vol-itvah.

Marjan, ti si v glavnem na forumu glas razuma, tokrat pa si precej "antipodjetniški".
Poglejmo na primer z racionalne strani, ker se sedaj borite samo delavci in grdi kapitalisti (podjetniki)

Po tej razpravi tukaj se zdi, kot da je to nekaj, kar si podjetnik kar izbere in je zgolj len in nesposoben, če nima visoke produktivnosti. Druga teza je, da samo močno izobražuješ delavce in imaš visoko produktivnost.. To siscer sta dva elementa produktivnosti, ki pa imata dejansko minorni vpliv na izračun produktivnosti. Že pred dobrimi tremi leti smo imeli podobno debato, od katere očitno niso nekateri nič odnesli. To niti slučajno ni srž dodane vrednosti. Srž je v porabi kapitala in moči blagovne znamke.
O tem smo razpravljali pred nekaj dnevi in takrat sem dal naslednji primer:

..., ampak da bodo bralci dobili še en aspekt tega pojma, ki ga politiki in FDVjevci tako zlorabljajo.
Pod dodano vrednostjo ali produktivnostjo se vedno meri "hitrost"=ustvarjeno/število delavcev

To je tako kot pri porabi v avtomobilu, ko stojite na mestu je poraba neskončna, če skoraj nimate delavcev je dodana vrednost na zaposlenega ozroma produktivnost izjemno visoka!

Seveda v teh primerih produkt naredi ne samo delavec ampak tudi oprema. En robot in en delavec naredita npr. za 1000 enot izdelkov
5 delavcev pa za 800.
Produktivnost je v prvem primeru 1000 v drugem 160.
Ampak zato, da kupite robota pa rabite kapital, ki ga imajo močna gospodarstva. Popolna zabloda je, da bo nekdo izdelke z najvišjo dodano vrednostjo delal v tuji državi.
Drugi vzovd dodane vrednosti, pa je vrednost blagovne znamke. To pa so leta in leta oglaševanja po celem svetu, da se tvoj izdelek prodaja v višjih cenovnih razredih.
Bossova obleka je bila sešita v nekadnji Muri pa vednar je bila enrat dražja. Zato je zgledala Bossova dodana vrednost na zaposlenega enkrat večja.
Bistvo tega mojega dolgovezenja je, da kazalec ne kaže zgolj slabe izobraženosti ali slabe organizacije dela, ampak da je v kazalcu produktivnosti tudi kapital v obliki investicij v opremo in blagovne znamke. Po drugih dveh elementih pa se ne bomo mogli meriti z najrazvitešimi, ker je to tek Ahila in polža.
forum.finance.si/?m=...414&single

Srž je v porabi kapitala in moči blagovne znamke.
..., ampak da bodo bralci dobili še en aspekt tega pojma, ki ga politiki in FDVjevci tako zlorabljajo.
Pod dodano vrednostjo ali produktivnostjo se vedno meri "hitrost"=ustvarjeno/število delavcev

To je tako kot pri porabi v avtomobilu, ko stojite na mestu je poraba neskončna, če skoraj nimate delavcev je dodana vrednost na zaposlenega ozroma produktivnost izjemno visoka!

Seveda v teh primerih produkt naredi ne samo delavec ampak tudi oprema. En robot in en delavec naredita npr. za 1000 enot izdelkov
5 delavcev pa za 800.
Produktivnost je v prvem primeru 1000 v drugem 160.
Ampak zato, da kupite robota pa rabite kapital, ki ga imajo močna gospodarstva. Popolna zabloda je, da bo nekdo izdelke z najvišjo dodano vrednostjo delal v tuji državi.
Drugi vzovd dodane vrednosti, pa je vrednost blagovne znamke. To pa so leta in leta oglaševanja po celem svetu, da se tvoj izdelek prodaja v višjih cenovnih razredih.
Bossova obleka je bila sešita v nekadnji Muri pa vednar je bila enrat dražja. Zato je zgledala Bossova dodana vrednost na zaposlenega enkrat večja.
Bistvo tega mojega dolgovezenja je, da kazalec ne kaže zgolj slabe izobraženosti ali slabe organizacije dela, ampak da je v kazalcu produktivnosti tudi kapital v obliki investicij v opremo in blagovne znamke. Po drugih dveh elementih pa se ne bomo mogli meriti z najrazvitešimi, ker je to tek Ahila in polža.