DELO: Bruselj – Slovenija ima okviru povezovanja v EU bolj obrobno vlogo in druge članice se kvečjemu izjemoma odločajo, da jo v različnih projektih med prvimi izberejo za sodelovanje.

To je ena od ugotovitev iz velikega projekta možganskega trusta Evropski svet za zunanje zadeve (ECFR) Raziskovanje koalicij v EU. V njem so analizirali povezovanje držav članic, njihovo prepletenost in skupne interese. Po osnovnem rezultatu, koalicijskem potencialu, je Slovenija na 26. mestu. Za njo sta le Hrvaška in Ciper. V lani maja objavljeni raziskavi sta bili slabše uvrščeni od Sloveniji še Malta in Bolgarija.

Al po domace ena navadna vukojebina.
Zahvala gre tudi Drnilami ki ni hotel povezave z Visegrajci. Komiji so imeli pac druge nacrte...
Le zakaj Poljaki niso izvolili Jaruzelskega za predsednika?

[PyotrNovak]

Zahvala gre tudi Drnilami ki ni hotel povezave z Visegrajci. Komiji so imeli pac druge nacrte...

Zakaj nismo v Višegrajski skupini? Zvone Dragan: Zakockali smo sijajno priložnost... »Desetega in enajstega januarja 1994 je ameriški predsednik Bill Clinton prvič prišel na uradni obisk v Prago...Havlu se je zdelo pomembno, da Clintonu predstavi države Višegrajske skupine. Mene in mojega namestnika Romana Kirna so poklicali v Havlov kabinet...»Slovenija ima možnost prisostvovati srečanju z Billom Clintonom po formuli štiri plus ena.« Rekli so, da sicer nismo člani skupine, da pa je Slovenija kot srednjeevropska država povabljena k mizi...Z veleposlaništva smo poslali šifrirano depešo zunanjemu ministru Lojzetu Peterletu, preko ministrstva pa je bila izven cirkulacije namenjena še predsedniku vlade Janezu Drnovšku ter predsedniku države Milanu Kučanu...Odgovora nismo dobili. Na ministrstvo sva na različne načine urgirala, odgovora ni bilo...Tišina je bila nekorektna. Čehom nismo znali razložiti...Depeša je bila zaupna, zgolj za interno cirkulacijo....Vas prav razumem, da je pošto zaustavil Drnovšek? Da. Pri njem se je zaustavila. Ampak zakaj se mu je to zdelo potrebno? Na eni strani je bila osebna užaljenost, ker je bil povabljen predsednik države, ne pa predsednik vlade. Na drugi pa je bila državniška užaljenost...«