[crt]
> [sopranos]
> > [crt]
> > > [sopranos]
> > > > [crt]
> > > > > [mrkolice]
> > > > > povsem mozno je, da bo sledila huda inflacija.
> > > >
> > > > inflacijo ze 10 let cakajo ljudje, ki ne razumejo deflatornega bistva krize, tako glede crkovanja dolgov kot glede padanja hitrosti krozenja. glej japonce, kako se ze skoraj 20 let obupno trudijo jo naprintat. vmes ti gor zraste cela generacija, ki ne ve, kaj je to. widowmaker pa se naprej rastura.
> > >
> > > Lahko morda na kratko razložiš?
> >
> > lahko, kateri del zlasti? glede deflatornega ucinka in usihanja hitrosti obracanja denarja smo mislim da ze velikokrat tu govorili, morda te je ustavil manjkrat omenjeni widowmaker?
> >
>
> Ta del glede deflacije in hitrost obračanja denarja. Kako na to vpliva demografija, zadolženost, denarna politika ECB itd.

to, da centralne banke izvajajo super easy obrestno politiko + se povrhu iz zraka naprinta znj blj denarja, je inflatorna sila in ce se zgodi hkrati po vsem razvitem svetu, kar se je, se toliko bolj (pustimo zdajle ob strani bizarne epizode ecb na poti do usklajenosti z drugimi).

to, da crkujejo krediti, stara se prebivalstvo, upocasnjuje se tempo investicij in potrosnje in s tem "obratna hitrost" denarja, je deflatorna sila.

na to drugo je pozabil vsakdo, ki se je sel "tiskanje = hiperinflacija" (in zanemaril vso ze dotlej opravljeno japonsko izkusnjo).

"fizikalno" lahko stvar vzames takole: inflacija je gibalna kolicina denarja (masa x hitrost). posebnost obdobja post-2008 je bila (in je v precejsnji meri mislim da se) v tem, da je bujno narascala masa, hkrati pa prizadevno padala hitrost.

v karikaturi pridemo do "imamo x.000.000.000.000.000.000 svezih zetonov, ampak vsi nekje sedijo in ne migajo". mv=0 in inflacijski ucinek prav tako. nismo sicer bili v tej karikaturi, vendarle pa dovolj blizu, da je ni brez veze omenjati kot ilustracijo.

centralne banke so se tako rekoc sle "trickle down economics" oziroma v tem primeru "trickle down monetary policy": ce banke in financne trge dovolj nabutamo s svezim denarjem, bo ta denar scasoma prikapal skozi vse plasti do tega, da bo na koncu zrasla investicijska in gospodinjska potrosnja.

Mislim, da bi 50 let nazaj ta zadeva delovala. Sedaj pa, ko imamo avtomatizacijo, računalnike in vso to tehnologijo, pa to velikim gospodarskih subjektom ob poplavi poceni denarja omogoča, da izboljšujejo te procese, da ustvarjajo večje dobičke. Medtem ko na drugi strani plač prav veliko ne zvišujejo. In ker se naredi več za isti denar, ne more biti inflacije. Ker če ljudje nimajo višjih plač, potem tudi ne morejo več trošiti. In če nekdo za Apple da 1.500 EUR, bo pač moral nekje drugje dati manj. Nekaj časa je seveda to šlo, dokler so lahko imeli kartico na kartico, kredit na kredit. Sedaj ko se je doseglo nek limit, se infalcija lahko povečuje samo tako, da bi rasle plače. Potem pa seveda dodaš đe demografijo, je pa sploh zabavno.

predstavljaj si, da imas crevo za klobase. na njegovem vhodu ti butas not maso ko zverina. crevo je pa ozko in klobasa se klub tvojemu divjemu butanju le pocasi napolni. in hkrati na vhodu velik del mase frci na vse strani, ker ne uspe tako hitro not, kot ti butas.

nekaj takega smo gledali zadnjih 10 let. svez denar absolutno je dvignil borze in nepremicnine. zelo dolgo pa je rabilo, da je to res prikapljalo se do koncne potrosnje. ker ta prepustnost ni tako jasna in velika, kot teorija in politekonomska motivacija trdita. in vmes je ogromno odklapljalo na drugacne destinacije.

> Ter kako se bo odvila kriza pri takih pogojih. In če rečemo, da ne bo nekih resnih sprememb pri denarni politiki, reformah itd.

pisal sem o preteklosti, zdaj me sprasujes o prihodnosti, kar je drugo vprasanje.

v tem trenutku nimam casa niti motivacije pisati romana, med drugim zato, ker sem jih ze precej - www.finance.si/avtor...php?id=Crt

morda bom nekoc v prihodnje spet imel.

na kratko bi samo rekel, da kdor meni, da je vedno vecja vloga in presing drzave neka slovenska posebnost in da prihodnji razvoj vodi proc od tega, je po moje strahovito padel na glavo.