Ker bo britanski izstop iz EU precedenčen, pravne prakse na tem področju ni, zato je ne nazadnje možno tudi to, da pride do podaljšanja pogajanj oz. do podaljšanja prehodnega obdobja.

EU je nakazala, da je pripravljena odobriti podaljšanje, če bi VB zanj zaprosila.
Čeprav je Člen 50 splošen, v tretji točki vsebuje prav to možnost morebitnega podaljšanja, ki ga morajo odobriti preostale članice EU, ne država, ki izstopa (The Treaties shall cease to apply to the State in question from the date of entry into force of the withdrawal agreement or, failing that, two years after the notification referred to in paragraph 2, unless the European Council, in agreement with the Member State concerned, unanimously decides to extend this period. www.lisbon-treaty.or...le-50.html ).
To je zdaj politika – poveš, da si pripravljen na podaljšanje, da morda druga stran doma lahko, če zna, takšno rešitev proda kot znamenje lastne moči, hkrati pa v tehničnem delu skušaš pokriti svoj interes. Lahko deluje, ker si v bistvu nihče ne želi neurejenega brexita.

In še, morebitno podaljšanje ne bi pomenilo preklic brexita. Tudi če bi VB zaprosila za podaljšanje pogajanj oz. konkretno prehodnega obdobja, to ne pomeni, da bi opustila načrt za izstop iz EU. Vsi vpleteni, vključno z britansko stranjo, bi preprosto dobili več časa za postopne priprave na novo realnost. Prehodno obdobje je pomembno zlasti zato, ker je za čas njegovega trajanja v odnosih med EU in VB predviden status quo.
Drugo je, če bi doseženi dogovor britanski parlament zavrnil, a pustimo času čas.

[alina]
Ker bo britanski izstop iz EU precedenčen, pravne prakse na tem področju ni, zato je ne nazadnje možno tudi to, da pride do podaljšanja pogajanj oz. do podaljšanja prehodnega obdobja.

EU je nakazala, da je pripravljena odobriti podaljšanje, če bi VB zanj zaprosila.
Čeprav je Člen 50 splošen, v tretji točki vsebuje prav to možnost morebitnega podaljšanja, ki ga morajo odobriti preostale članice EU, ne država, ki izstopa

Ja, ampak drzava, ki izstopa MORA ZAPROSITI za to.

Poleg tega je se vecja veselica z mednarodnimi sporazumi. Ce bi stvar sla v to smer, da se znotraj UK zacnejo se okrog tega bockati, ali prositi za podaljsanje ali ne, kako jih naj potem ostali partnerji jemljejo resno?

Pomisli, 1. aprila 2019 bo carinski uradnik v Bangaloreju v Indiji moral cariniti posiljko, ki je prisla iz UK. Na to, kako jo mora cariniti vpliva dejstvo, ali je UK se v EU ali ni vec.

Si predstavljamo kaksen kolosalni clusterfuck so si zakuhali anglezi?