Res je, z vidika zadolženosti si lahko tako bolje pripravljen na novo krizo. Z razvojnega vidika pa ne! Na tak način tudi ni mogoče premostiti razvojnega deficita pri ustavrjeni dodani vrednosti na zaposlenega v slovenski industriji ter pri GDP per capita nasploh.

Vse napisano je res, dejanska situacija pa kaže, da so slovenski podjetniki veliko bolj realni kot večina slovesnkih volivcev. Da bi dali svoj zasluženi in privarčevani denar v razvoj in višanje dodane vrednosti, je potrebno kaj več kot Šarčeva vlada z Mesečevo podporo. Naložbe v razvoj so praviloma dolgoročne (praviloma daljše od roka trajanja ene vlade) in zahtevajo predvsem stabilno fiskalno in davčno politiko. Če je to dvoje stabilno bo gospodarstvo z gotovostjo preživelo vse krize. Zakaj pa gospodarstvo ne vlaga v razvoj, pa naj se vprašajo guruji globoke države (če jim je za to seveda kaj mar). Državna podjetja v pogojih slovenskega sistema nikoli ne bodo vlagala v razvoj, ker so namenjena vzdrževanju delavno intenzivne industrije in rezervoarju služb in sinekur za otroke globoke države; privatna podjetja pa iz strahu pred raznimi 'zaplembami' in davčnimi zadrgami.