Kdor zna malo premetavat makroagregate, hitro ugotovi past takšnega razvoja dogodkov, ko ima ekonomija konstantno visok presežek trgovinskeg dela PB in se ob investicijsko neaktivni vlogi države krepi agregatno varčevanje (kar seveda implicira pogoje za pospešeno razdolževanje), venadar to tudi pomeni, da se naše doma ustvarjeno bogastvo in prihranki prelivajo v tujino, njih sadove pa v večji blaginji uživajo tuje države.
Res je, z vidika zadolženosti si lahko tako bolje pripravljen na novo krizo. Z razvojnega vidika pa ne! Na tak način tudi ni mogoče premostiti razvojnega deficita pri ustavrjeni dodani vrednosti na zaposlenega v slovenski industriji ter pri GDP per capita nasploh.