[kajulci]
> [vickibedi]
> > [kajulci]
> > >+ psihični problemi, ko se ljudje tolažijo s hrano - to je pomoje največji vzrok debelosti).
> >
> > Ja, klasično tolmačenje psihiatrije in psihologije. Samo da je popolnoma napačno. Beri: Čarobno črevesje, napisala ga je doktorica medicine. Tam notri med drugim piše tudi o tem, skratka, ne jemo, da se tolažimo. To so pokazale in potrdile zadnje raziskave.
>
> Jaz jih poznam kar nekaj takšnih primerov. Predvsem ženske se bolj tolažijo s hrano, moški pa bolj z alkoholom (ki tudi rezultira v prekomerno žretje)...

Mislim, od kje si upas trditi, da se to ljudje, ko jih poznas, “tolazijo” s hrano?! Ti pravim, pojdi brat Carobno crevesje. Bos med drugim dobil odgovor tudi na to temo. In guess what, meni je psihiatrinja povedala za to knjigo, prej nisem slisala za njo.

> > >Zjutraj sendvič v rit, 2,5 ure hoje v hribe, na vrhu rukneš pir, ričet in pol klobase (če po božji pravici obstaja koča), potem pa še 2 ure hoje nazaj do avta. Ko prideš domov, komot še ena orenk popoldanska malica (tudi kakšna sladkarija ni tak greh) and that's it. Nobenega žretja ta dan več.
> >
> > To funkcionira, če je tvoje črevesje zdravo. Če pa je bolano, ti bo pa taka hrana povzročila volčjo lakoto - meni jo. Zato si moraš najprej pozdraviti črevesje, potem greš pa lahko dalje.
> > Beri: Gut and Psychology Syndrome - napisala ga je doktorica medicine
>
> Črevesnih težav imaš seveda cel kup (od Cronove bolezni naprej), ampak to pomoje nima zveze z lakoto...

Spet “po tvoje”. Lej, te stvari nimajo veze s tvojim mnenjem, to ni tiste vrste problem, o katerem bi si clovek ustvarjal mnenje. Znanost te stvari ve bolje kot ti. In ne, nimas prav :)

Ne vem kaj tako revolucionarnega bi lahko bilo napisanega v teh knjigah, (kar ne bi že tako ali drugače vedeli). To, da psiha vpliva na prebavo ni čisto nič novega. Če lahko rezimiraš v par stavkih you're most wellcome.
Sicer je pa miljon znanstvenih (in neznanstvenih) nasvetov in čudežnih diet, ki krožijo naokoli (tisti mojster zgoraj se je pridušal na maslo, kot na čudežni sveti gral prehranjevanja in njemu je kot kaže pomagalo). Pa paleolitske diete (brez ogljikovih hidratov) do militantnega veganstva, skratka ni da ni. V vseh je gotovo nekaj resnice, čarobnih palčk pa ni (vsaj jaz v njih ne verjamem več) :)
Hočem ti razložit (mimo ali pa poleg vse te poplave informacij) eno zelo preprosto resnico:
Obstaja en določen (k sreči majhen) % ljudi, pri katerih je debelost biološko pogojena (bolezenska) in to je treba medicinsko zdravit. Pri večini (pre)debelih ljudi pa je nažiranje predvsem posledica napačnega načina življenja, ja in v to spadajo tudi (in predvsem) psihične težave, slabe življenjske razmere in navade, stres, revščina, izolacija....you name it. Nažiranje kot oblika tolažbe, izražanja nizke samopodobe, samopoškodovanja (ali celo samomora).
Preprosto gre za to, da način kaj in kako jemo (ali pijemo)- to pač poleg ostalega spada v naš psihofizični profil posameznika. Lahko je zdrav ali pa ne.

p.s.
Ravno pred kratkim je en znanec hujšal po paleolitski dieti. Najprej sta morala z ženo doma raspucati enih par hudih tem, potem pa sta začela bolj zdravo kuhati, oba hujšata in prakticirata bolj zdrav način življenja. V bistvu zelo preprosto, ni neke hude znanosti v tem, samo mnogim ne uspe, ker se ne upajo soočit s problemi, niso dovolj močni in/ali vztrajni.