[FIN-311684]
Niso vse meje izgorelosti enake, nekateri v javnem sektorju preprosto ne morejo izgoreti... Dušan Merc, ravnatelj OŠ Prule je enkrat povedal: „Učitelji imajo pri plači toliko dodatkov, da lahko zaslužijo polno plačo že z 20 ali 21 urami direktnega dela z učenci. To ni polna ura, temveč 45-minutna ura! Učitelji imajo toliko pravic, da ne bi omenjal, zato vik in krik nista upravičena in na mestu!" in zagovarja povečanje ur dela, med katerimi so učitelji neposredno z otroki. Merc, ki verjetno izgoreva od dela že ve, da njegovi svizci z 21 šolskih ur dela z učenci, kar pomeni 16 navadnih ur na mesec ne morejo pregoreti.

Seveda lahko pregorijo. Ti bom razlozil s primerom, kako je to v vrtcih. Uradno morajo biti v sluzbi 7 ur in pol, od tega imajo vmes pavzo (eno uro, morda uro in pol) za urejanje administrativnih zadev. Premora za malico ni, ker seveda morajo biti z otroci zraven ob obrokih.

V teoriji izgleda super sluzba. Sploh tam (manjsi vrtci, se posebej na periferiji, kjer vzgojiteljic ze od nekdaj primanjkuje), kjer se ne drzijo pravila o delovnem casu, in gredo vzgojiteljice ze kaksno uro prej domov.

Kako pa to izgleda v praksi v mestnem vrtcu z ambiciozno ravnateljico? Dva do trikrat na mesec izobrazevanja, ki trajajo nekaj ur, popoldne. Neplacano, obvezno. Zbori delavcev (ki po zakonodaji niso obvezni!) ki se jih morajo udeleziti vsi (po zakonodaji je zbor delavcev pravica, ne dolznost!).

Potem izpoljenvanje gore obrazcev v duplikatih in triplikatih. Obvestila najprej vnesti v elektronski sistem (za starse ki imajo internet/email) in se natisniti za na oglasno desko (za tiste, ki nimajo interneta ali ga ne zelijo uporabljati). Vnasati podatke o odsotnostih v DVA sistema, locena. Izbrati slike vsak mesec dvakrat in jih uploadati v elektronski sistem, da jih starsi lahko vidijo. Vsakodnevno napisati plan dela za tisti dan, napisati tudi tedenski plan dela in tedensko porocilo o delu (ce so pametne imajo eno aktivnost vec tednov, potem recimo je treba porocilo in plan pac na zacetku in koncu. Ce so neumne in na teden delajo vec aktivnosti pa ... saj veste). Poleg tega se "samoevalvacija", kako mislijo, da so bili uspesni pri svojem delu (ne, ne zajebavam se, dejansko to zahtevajo nekatere ravnateljice). Poleg tega nekateri vrtci zahtevajo se vodenje "portfolia", torej locen fascikel za vsakega otroka, v katerega se vpisujejo opazanja glede njegovega napredka, dodajajo fotografije, risbice, itd.

In za namecek, ker so to pac otroci, je ogromno nalezljivih bolezni in potem vzgojiteljice po dva ali tri tedne delajo same in odpadejo cisto vsi odmori, in se dela 7.5 ur na dan z otroki, papirje pa ureja doma pozno v noc.

In najhujse je, da razen dela z otroki ves ta drek od birokracije in porocil in priprav in refleksij in samoevalvacih in portfeljev dejansko ne prinese nobene koristi. Se portfolio, ki ga je vzgojiteljica nekaj let mukoma pripravila kaksen stars vrze v prvo kanto za smeti ko gre iz vrtca (ja, tudi to je bilo videno).

[bc123a]
> [FIN-311684]
> Niso vse meje izgorelosti enake, nekateri v javnem sektorju preprosto ne morejo izgoreti...

Seveda lahko pregorijo. Ti bom razlozil s primerom, kako je to v vrtcih. Uradno morajo biti v sluzbi 7 ur in pol, od tega imajo vmes pavzo (eno uro, morda uro in pol) za urejanje administrativnih zadev. Premora za malico ni, ker seveda morajo biti z otroci zraven ob obrokih.

V Titovih časih se nihče ni spraševal o javnem sektorju in kakovosti njegovega dela, tudi o stroških. Danes je vse spremenjeno, dostopne so nam različne »curve fitting methods« imgs.xkcd.com/comics...itting.png vemo koliko odstotkov BDP porabijo države za plače javnosektorskih parazitov, danes v bistvu vemo vse. Kaj bi želeli v Sloveniji? Zmanjšati stroške javnega sektorja, ter povečati njegovo kakovost in seveda, preglednost javnih storitev. Kakšna je preglednost v zdravstvu?