Ali kdo med vami investira v “pasivnem stilu”?
Želel bi sestaviti investicijski portfelj v pasivni obliki, torej zasledovati indekse. Pri nas je indeksnih skladov bore malo (Amundi...) in še ti imajo visoke stroške.
Zasledil sem produkt GBD Kašča, ampak me moti ker sestava produkta ni transparentna.

Kako se torej tega lotiti v Sloveniji? Z nakupom ETF-jev?
Ali za indeksne ETF-je uporabljate slovenske brokerje ali tuje?

Razmišljam o zelo enostavni sestavi: US Total stocks market, International stocks, US total bond market.

Hvala!

Ali kdo med vami investira v “pasivnem stilu”?

hm. mogoce je blo za postavit to vprasanje l. 2010.

8 let kasneje? emmm...

edino pasivno investiranje, ki bi se ga jaz sel, je nakup zlata.

e, ko pride do taksnih debat tule, razumem za signal, da bo kmalu crashnilo. danes je v balonu vsega pasivno investiranje se posebej napihnjeno. dokler bo trajal ta epski bik, je vse lepo in prav. bo pa masaker ko bo priletelo. predvsem februarska korekcija je pokazala kako se je spremenila mehanika igre, primer z italijansko robo spomladi je imel slicne poteze, se in se je primerov, ki lahko sluzijo kot neke sorte anatomske studije: ko danes v medvedji epizodi algoti prevzamejo volan, ne mores vec dobro do izhoda. kljucno vprasanje: kako zapreti pozicijo, ce te ulovi medvedji tsunami?

Fantje in dekleta, pasivno investiranje prek ETF skladov je v tujini nekaj normalnega in je na dolgi rok edino pametno. Prednost je v nižjih stroških, likvidnosti in razpršenosti. Preverite si kakšno knjigo, npr. Intelligent Investor Ben Graham, Small Book of Common Sense John Boggle, Margin of Safety Seth Klarman, Principles Ray Dalio, itd.

Poglejte si, kam vlagajo vaši vzajemni skladi - skoraj zagotovo tudi v ETFje.

Problem vzajemnih skladov je v stroških - vzajemni skladi si zaračunajo cca 2,5 procentov na leto. ETF skladi od 0 do 0,3% (govorim o razvitih trgih). Tistih 2 procenta dodatnih stroškov pomeni cca 30% nižji dobiček v 10ih letih (obrestno obrestni račun). In kar je najhuje - 98% skladov ima v 20 letih nižji donos, kot indeks S&P500.

Ne razumem, kako je lahko toliko Slovencev finančno tako nepismenih. Tukaj na forumu pišete 90% neumnosti. Na dolgi rok razviti svet ne vlaga več v vzajemne sklade, ampak v ETFje - in to že 20 let. Ko trgi padajo, se ne prodaja delnic, ampak se jih kupuje (seveda je treba v prvi vrsti izbrati kvalitetne delnice, ne nekih špekulacij). Razpršenost ne pomeni, da imaš 5 slovenskih delnic in 3 obveznice. Ko je nekaj popularno in precenjeno, tega ne greš kupovat. Kupuješ, ko je poceni in prodajaš, ko je drago. Day trading je zanesljiv način za izgubo premoženja. Itd itd.

Kako se to dela:
- Odpreš račun pri brokerju, denimo pri slo BKS banki, Saxo, IB. Skrbeti je treba, da so čimmanjši stroški.
- Če vlagaš v enkratnem znesku, vložiš 60-70% v delniški ETF in 30-40% v obvezniški ETF. Vsako leto zbalansiraš, da vzdržuješ isto razmerje. V časih korekcije, daš več v delniški del portfelja.
- Če vlagaš postopoma, se splača vložit enkrat letno. Ta strategija se kliče "dollar-cost averaging". Če je znesek manjši, potem brez obveznic. Če vlagaš pogosto, potem je več dela z obračunom davkov.

Za delniški del portfelja je najbolj primeren S&P500 indeksni ETF, lahko se kupi dejansko samo tega. Po želji tudi Nasdaq100, MDAX, TECDAX, Kitajska, itd. Ne komplicirat, S&P500 je že dovolj razpršen, tako geografsko (mednarodna podjetja), kot sektorsko.

Za obvezniški del portfelja so primerni ETFji z državnimi obveznicami, ali pa obveznicami velikih podjetji. Junk bonds so brezveze, saj se obnašajo kot delnice. Delnice že imate, smisel obvezniškega dela portfelja je, da vam zmanjša volatilnost (drawdown).

Kupujte ETFje v EUR, najraje hedged (tako se izognete valutnemu tveganju).

Če ste kaj prodali, potem si dobite računovodkinjo, ki vam februarja vloži napoved kapitalskih dobiškov (ali pa to naredite sami).

To je to.

Berite knjige, ne delat neumnosti, ne špekulirajte, ampak vlagajte. V Sloveniji boste težko dobili zgled, treba je pogledati v tujino, tiste, ki to delajo že 100 let.