[]
Call center s plačami 650 do 700 eur netto na zaposlenega ni ravno nekaj, za kar se je vredno puliti. Poleg tega poznam kar nekaj bančnih call centrov, ki so se iz Slovenije preselili na Hrvaško zaradi tamkajšnjih nizkih plač, pa nihče ne joka za njimi.

A niso call centri še pred nedavnim bili v Indiji? A to pomeni, da so indijske plače oziroma stroški dela že višji kot na Balkanu?

Vicki, nisi glih nek resen podjetnik, da take namečeš. Če bi poznal ta trg call centrov, bi vedel, zakaj so tam - na Hrvaškem, malodane že skoraj vsi.

Poslovni svet pa niso zgolj call centri, ampak resni, tudi mali razvojni centri. In te jih imamo že v Slo. To kaže, da držimo korak s časom, ponekod pa imamo šampione (Boscarol in Akrapovič sta lepa primera, 1000 drugih podjetij pa še in še...). Hrvati z enim Rimcem in Bellabetom so premalo, da se lahko kosajo s Slovenijo. Konec koncev BDP na zaposlenega je dovolj zgovorna številka.

Malo si kiksnil, BDP se podaja na prebivalca, na zaposlenega dodana vrednost. Po BDP na glavo po kupni moči so Hrvati predzadnji v EU, glede na njihove ne tako nizke plače verjetno ni tako slabo. Bolj je problem, koliko ljudi sploh dela. In seveda hitro zmanjševanje populacije za kakšno Celje na leto.

[MarijanMacek]
> []
> Call center s plačami 650 do 700 eur netto na zaposlenega ni ravno nekaj, za kar se je vredno puliti. Poleg tega poznam kar nekaj bančnih call centrov, ki so se iz Slovenije preselili na Hrvaško zaradi tamkajšnjih nizkih plač, pa nihče ne joka za njimi.

A niso call centri še pred nedavnim bili v Indiji? A to pomeni, da so indijske plače oziroma stroški dela že višji kot na Balkanu?

1. Preden napišete kaj takega, prosim pokličite Indijski call center... če se boste lahko sporazumeli ste se angleščino učili v enem izmed indijskih predmestij
2. Call centri multinacionalk so skoraj vedno v treh časovnih pasovih in EU je pač najcenejša Slovaška in Hrvaška.

>
> Vicki, nisi glih nek resen podjetnik, da take namečeš. Če bi poznal ta trg call centrov, bi vedel, zakaj so tam - na Hrvaškem, malodane že skoraj vsi.
>
> Poslovni svet pa niso zgolj call centri, ampak resni, tudi mali razvojni centri. In te jih imamo že v Slo. To kaže, da držimo korak s časom, ponekod pa imamo šampione (Boscarol in Akrapovič sta lepa primera, 1000 drugih podjetij pa še in še...). Hrvati z enim Rimcem in Bellabetom so premalo, da se lahko kosajo s Slovenijo. Konec koncev BDP na zaposlenega je dovolj zgovorna številka.
>

Malo si kiksnil, BDP se podaja na prebivalca, na zaposlenega dodana vrednost. Po BDP na glavo po kupni moči so Hrvati predzadnji v EU, glede na njihove ne tako nizke plače verjetno ni tako slabo. Bolj je problem, koliko ljudi sploh dela. In seveda hitro zmanjševanje populacije za kakšno Celje na leto.

Ne, ne, Marijan.

BDP na zaposlenega, po domače: prihodek podjetja (+ morda investicije) / zaposleni.

Malo sem poenostavil terminologijo, vendar nisem mislil na dodano vrednost (prihodek - stroški), čeprav statistično kaže podobna razmerja kot BDP na zaposlenega. (No, verjetno je, da smo v razmerju dodane vrednosti še malo boljši kot pri BDP, vendar to sedaj ni pomembno.)

Seveda bi lahko ta podatek zajel tako one zaposlene v podjetjih kot one v javni upravi, ampak tako ali drugače smo se razumeli.

Glede na to, da imajo Hrvati skoraj enake cene dobrin kot mi, se mi ni zdelo smiselno primerjati kategorijo: po kupni moči.

Torej, če primerjamo BDP na zaposlenega (se ve, na kaj mislim, no tudi dod. vred. je lahko, whatever) smo precej pred Hrvati.

Odliv sposobnih državljanov iz Hrvaške v tujino pa je samo še dodatno (strukturno) sidro v njihovem razvoju. To kaže, da mnogi težko shajajo in da so izgledi za poklicno realizacijo na Hrvaškem težki.

Ker pa je psihologija od 30% do 70% pomemben dejavnik (na trgu), potem je jasno, kolikšno vlogo lahko igra morebitni (in kar dejanski) pesimizem v hrvaškem gospodarstvu (in BDP). Šlepajo se na turizem, ampak svoj max. so skoraj dosegli. Od tu dalje pa je treba vlagati, vlagati ali pa razprodati tujcem mnogo tega, kar še imajo... duža priča.

Sedaj se lepo vidi na primeru Uljanik (prej Agrokor), kakšne finančne in strukturne težave imajo v gospodarstvu.

Marsikateri gospodarstvenik mi je dejal, da o selitvi proizvodnje na Hrvaško ne razmišlja (kot nekoč), da pa ga zelo zanima zaposlitev Hrvatov v Sloveniji, seveda to velja zlasti za one, ki delajo nekje v bližini meje s Hrvaško.