Pogajati se z javnim sektorjem zgolj o plačah nima nobenega smisla, ker je to le en del zgodbe, manjka pa produktivnost, učinkovitost, kvaliteta...

Treba se je vprašat, kaj dobimo za svoj denar od javnega sektorja, ne pa koliko ima kdo plače. Začnimo se pogovarjati o cenah storitev, ki jih nudi JS.
Ko npr. prideš k avtomehaniku na popravilo avtomobila se tudi pogovarjaš o ceni, ne pa o tem, koliko je mehanik plačan, koliko je stala delavnica, koliko novo dvigalo in kdaj bo amortizirano, koliko stane vodenje knjig in koliko ima računovodja plače.

Mene zanima koliko, skupaj z amortitacijo opreme, prostorov, režijo,... stane pri nas neka operacija, koliko stane nek sodni postopek, koliko stane nek uradni postopek, koliko osnovno šolanje enega otroka, koliko vrtec za enega otroka, koliko na mesec stane nek muzej,... in zanima me tudi kvaliteta operacije, ažurnost sodnega postopka, kvaliteta izobrazbe, ki jo otrok dobi v šoli,...
Če 10 ljudi dela na izdaji gradbenega dovoljenja pol leta, so preveč plačani, pa če dobijo evro plače. Ampak mene kot uporabnika to ne zanima, zanima me koliko gradbeno dovoljenje stane (neposredno + prek davkov).

V našem kraju sta npr. dve OŠ 200m narazen. Ena ima po en ali dva oddelka vsakega razreda. Seveda potem npr. učitelj fizike ne more skupaj spravit dovolj ur, pa fura še popoldansko in jutranje varstvo, izlete...
Ko sem enkrat vprašal, zakaj si šoli ne delita istega učitelja fizike, so me samo čudno gledali, ker seveda to ni mogoče. Mogoče bi bilo, če bi bila manjša šola podružnična, ker pa ni, to ne gre. Razumi kdor more.

Šola ima 250 učencev v 14. skupinah, 25 učiteljev, ravnatelja, knjižničarko, 5 strokovnih sodelavcev, hišnika, računovodjo, tajnico, 4 čistilke in eno razdeljevalko hrane.

Mirne duše bi jo lahko ukinili. Si predstavljate prihranek?

Takih in podobnih zgodb je v JS kolikor hočeš.

Komentar na mestu.

V Kranju so pred časom naredili analizo osnovnih šol in so ugotovili, da bi lahko mirno eno šolo zaprli. Kljub začasnemu manjšemu boomu rojstev.
Na koncu niso naredili nič, ker si nihče ni upal razjeziti nekaterih staršev.

In tako je to na vseh področjih.

Zdravstvo urejamo centralno-plansko in pričakujemo drugačne rezultate kot pa polom.

Imamo največ sodnikov in eno najslabših sodstev.

Nobene odgovornosti, zelo malo profesionalizma, ogromno nepotizma in korupcije.