Prikaz samo enega sporočila - znotraj teme...

1011Arist sporočil: 1.037
[0430ABAKU]
> To pa zato, ker tistih, ki imajo minimalno plačo (gostincev, čistilk, sobaric, varnostnikov ...), ne moreš zamenjati z roboti.

Lahko pa jih 10% odpustiš in ostalim naložiš, da delajo več.

> Najprej se moramo vrniti k vprašanju, zakaj je prišlo do krize leta 2008: zato, ker je bila država preveč pogoltna, ali zato, ker so se podjetja preveč zadolževala? Javni dolg je bil 22 odstotkov BDP, proračun je bil izravnan, problem ni bila poraba države, temveč se je zasebni sektor preveč zadolževal in ob nastopu krize ni bil sposoben poravnavati obveznosti do bank, zato je te morala reševati država.

Se vidi, da Damjan nima stika z realnim gospodarstvom.
S moje, gospodarske perspektive ... prišla je kriza, zmanjšalo se je povpraševanje, gospodarstvo je reagiralo z odpuščanjem in zmanjševanjem plač. Priliva v proračun je bilo manj.

Javni sektor pa je nespremenjeno zahteval svoje, odpuščal ni (raje je še kar malo zaposloval), plače so se samo tu in tam zamrznile, zmanjšale se niso, v malhi je bilo pa manj denarja. In je bilo treba dobiti kredite za plače. Večina javnega denarja gre v plače in ne v banke.
Kar je kriznega pokasirala država od realnega sektorja, so bili v odpuščeni, katerim je bilo treba zagotoviti socialne prejemke.
Tukaj ponavljate in ponavljate iste oslarije, ker gledate na javni sektor, kot na nekaj funkcionarjev - politikov in ožje administracije.
Skoraj 3/4 javnega sektroja opravlja storitve za državljane in narediva en miselni eksperiment:

Nastopi kriza, BDP pade za 10% kupna moč še malo več in zaradi psihologije ljudje ne zapravijo več toliko, tako ti pade prihodek v gostilni za 20%.

Umni gostinec mora odpustiti 1/5 delavcev!

Ljudje so v konjukturi delali otroke in v letu 2010 jih je v OŠ 5% več kot pred tem.
Po tvoje je treba odpustiti 1/5 učiteljev. OBstoječi učitelji bi bili bolj obremenjeni za 31,25%. Druga varianta je, da takoj začneš zniževati standar učenja in število učencev povečaš za 30%!
ODpuščeni ljudje imajo tudi precej več zdravstvenih težav, starejši pa prav tako. V času krize je bilo 70.000 več brezposelnih in povečanje upokojencev za cca 100.000
To je pomenilo cca 15% povčanje potreb po zdravstvenih storitvah.
Po tvoje je treba odpustiti 1/5 zdravstvenega osebja. Tisti, ki bi ostali morajo zato opraviti 42% več dela. Ali pa povečuješ čakalne vrste in zmanjšuješ zdravlje državljanov.

Skratka ta bedasta preslikava, da se da v krizi sorazmerno zmanjševati javni sektor in njegove izdatke je ena največjih neumnosti, ki pa ima vedno plodna tla za razširjanje.

Neposredni odgovori na sporočilo št. 2733675

Strani: 1

0430ABAKU sporočil: 1.757
Zadnja sprememba: 0430ABAKU 13.09.2018 21:35
Seveda ne gre tako. Logično in zaželeno je, da se v krizi odpušča čim manj.
V človeški naravi je, ko gre za nohte, da najprej poizkusimo stisniti zobe in zdržati, da bo najhujše mimo.
Zato je logično (kot v našem podjetju), da najprej nismo odpuščali ampak le znižali plače. Sploh si ne upam zapisati, za koliko (mi ne bo verjeli). Vprašajmo se torej, koliko ljudi iz javnega sektorja je doživelo znižanje v krizi npr. le za 10%.

Pri najmanj plačanih pa se odpušča (lahko tudi mehko z upokojitvami, premeščanji... - zato morda statistika tega ne zajame v celotni meri), ko gredo minimalne plače gor. Ostali pa morajo opraviti ves posel.
Če samo pogledam zunanji čistilni servis, ki pri nas čisti. Včasih sta naš oddelek čistili 2 čistilki, zdaj samo še ena. In še ta očitno dela še nekje, saj pride k nam samo še vsak drugi dan.
Tudi medicinskih sester (ravno te dni popularno po medijih) je čedalje manj za vsaj enako dela.
Po trgovskih centrih je tudi manj prodajalcev kot včasih, ko so bili tako "pridno vsiljivi" do vsakega kupca, da je bilo včasih že kar nadležno. Danes, ko rabiš pomoč npr. v Bauhausu, Obiju..., se pogosto kar namučiš, da najdeš prodajalca.
Natakarje videvamo v manjših lokalih vedno iste od jutra do večera...
depersin sporočil: 10.224
[1011Arist]
Tukaj ponavljate in ponavljate iste oslarije, ker gledate na javni sektor, kot na nekaj funkcionarjev - politikov in ožje administracije.
Skoraj 3/4 javnega sektroja opravlja storitve za državljane in narediva en miselni eksperiment:
Še vedno jih lahko torej malo več kot četrtino odpustimo. Saj imamo ogromno agencij za mešanje zraka. Pa še razne "nevladnike itd.".
Ljudje so v konjukturi delali otroke in v letu 2010 jih je v OŠ 5% več kot pred tem.
Problem je v tem, da vsi mečete ven zdravstvo in šolstvo. Obstaja pa ogromno raznih agencij, ki samo pobirajo denar ni pa koristi od njih.
anon-316368 sporočil: 957
Tukaj ponavljate in ponavljate iste oslarije, ker gledate na javni sektor, kot na nekaj funkcionarjev - politikov in ožje administracije.
Skoraj 3/4 javnega sektroja opravlja storitve za državljane in narediva en miselni eksperiment:
Nastopi kriza, BDP pade za 10% kupna moč še malo več in zaradi psihologije ljudje ne zapravijo več toliko, tako ti pade prihodek v gostilni za 20%.
Umni gostinec mora odpustiti 1/5 delavcev!
Ljudje so v konjukturi delali otroke in v letu 2010 jih je v OŠ 5% več kot pred tem.
Po tvoje je treba odpustiti 1/5 učiteljev. OBstoječi učitelji bi bili bolj obremenjeni za 31,25%. Druga varianta je, da takoj začneš zniževati standar učenja in število učencev povečaš za 30%!
ODpuščeni ljudje imajo tudi precej več zdravstvenih težav, starejši pa prav tako. V času krize je bilo 70.000 več brezposelnih in povečanje upokojencev za cca 100.000
To je pomenilo cca 15% povčanje potreb po zdravstvenih storitvah.
Po tvoje je treba odpustiti 1/5 zdravstvenega osebja. Tisti, ki bi ostali morajo zato opraviti 42% več dela. Ali pa povečuješ čakalne vrste in zmanjšuješ zdravlje državljanov.
Skratka ta bedasta preslikava, da se da v krizi sorazmerno zmanjševati javni sektor in njegove izdatke je ena največjih neumnosti, ki pa ima vedno plodna tla za razširjanje.
Ne gre za odpuščanje kar tako. Dva faktorja sta pomembna:
1: organizacija dela v javih službah je slaba in odpuščanje mora biti dolgoročno zasnovano. Zaradi slabe organizacije je preveč predpisov, ki jih generira administracija sama (ker nima določenih rokov in kontrole pri kakovosti reševanja problemov). To velja posebej za zdravstvo, sodstvo, inšpekcije , državno upravo, šolstvo in še kje. Z manjšanjem administracje in z zmanjševanjem št. predpisov in z njihovo racionalizacijo se da prihraniti ogromno. Zmanjšanje št. predpisov mora iti preko: a) obvezne določitve roka rešitve za vsak postopek, b) ugotovitve kateri predpisi in postopki ovirajo izpolnjevanje postavljenih rokov oz. kateri predpisi onemogočajo krajšanje rokov, c) spremembe in/ali ukinitve postopkov, ki ovirajo izpolnjevanje postopkov v določenem času in d) Kontrola reševanja vloženih postopkov pri vsakem administratorju.

2. ljudje, ki so odpuščeni v popvprečju ne držijo križem rok in si skušajo dobiti novo zaposlitev ali, če ne gre drugače poskusijo z lastnim s.p. Prav pri pomoči mladim (in strarejšim), ki želijo odpirati firme in/ali postati podjentiki bi morala država bistveno spremeniti politiko in seveda tudi zmanjšati administrativne ovire. (n.pr. deregulacija čim večih poklicov).

Strani: 1