Vse skupaj kaže, da niti osnov davkov, še manj pa tega, čemu naj bi služili, nihče od vpletenih – na poziciji ali v opoziciji – ne razume prav zares.

Prof. Pahor, z vsem spoštovanjem, tudi vi niste ravno močni pri razumevanju davkov in mešate jabolka (obdavčitev dohodkov iz dela) ter hruške (obdavčitev dohodkov iz kapitala). Svojo trditev utemeljujem z naslednjim:
- vse države članice EU - vsaj po mojem poznavanju - imajo cedularno ali tej podobno obdavčitev dohodkov iz kapitala. Niti ena država dohodkov iz kapitala ne všteva v osnovo za dohodnino. Obdavčitev dohodkov iz kapitala je v vseh državah (z izjemo Velike Britanije pri dohodkih nad 150 tisoč GBP) bistveno nižja od 50 %,
- pred povečanjem kakršnihkoli davkov in prispevkov naj država zagotovi bolj racionalno porabo oziroma racionalizira trošenje proračunskih sredstev, omeji zaposlovanje v javnem sektorju ter pristriže peruti sindikalistom tipa Štrukelj in Kuštrin ter drugim parazitom,
- obdavčitev dividend je že sedaj skoraj 40 %-na; 19 % plača podjetje ob ugotovitvi dobička, 25 % plača delničar oz. družbenik ob izplačilu dividende. V primeru vštevanja dividend v osnovo za dohodnino bo obdavčitev v najslabšem primeru skoraj 60 %-na ob predpostavki, da ostane 19 %-na stopnja za podjetje nespremenjena,
- v letu 2016 je bilo v najvišji (četrti) dohodninski razred uvrščenih vsega 0,2 % vseh zavezancev, ki so plačali 9,0 % vse dohodnine,
- bi se z upoštevanjem dobička iz kapitala (predvsem od prodaje nepremičnin) v osnovo za odmero dohodnine delež zavezancev v najvišjem dohodninskem razredu bistveno povečal; pri tem bi zavezanci v okviru davka od dobička plačevali "davek od inflacije", saj so se cene na drobno v Sloveniji v petnajstih letih povečale za cca. 50 %, cene nepremičnin pa verjetno še za več,
- kakšna bo v primeru opustitve cedularne obdavčitve dohodkov iz kapitala davčna obravnava zavezancev, ki kapital prodajo po poteku 5, 10, 15 oz. 20 let od pridobitve.