Pri nas v družini imamo dva vegana in lahko potrdim, da je njuna hrana res precej draga. Oba sodita v najstniško populacijo in skrbita, da je vnos hranil uravnotežen.

Mene pri vsem skupaj sploh ne moti toliko cena. Bolj me skrbi, ker je tale veganska hrana z vseh vetrov. Nekaj iz Amerike, drugo iz Azije, npr. veliko vrst oreščkov s Kitajske... Znano je, da sodi Kitajska med bolj onesnažene predele našega planeta, zato se pogosto sprašujem, kaj je res notri, v tej hrani.

Spomnim se enega nadaljevanja nanizanke Dr. House. Zadeva sicer ni bila snemana po resničnih dogodkih, bila pa je s strokovno recenzijo in je prikazovala ponavadi sicer redke resnično možne zdravstvene zaplete.
V enem nadaljevanju so nekoga komaj rešili pred smrtjo. Precej na koncu je dr. House sicer s sklepanjem ugotovil, kaj mu je. Pacient se je namreč vrnil z nekega daljšega potovanje iz ene južnoameriške države, kjer je jedel dosti oreškov, ki so vsebovali (ne spomnim se več točno) prekomerne količine selena. Zato se je pač zastrupil.

Kaj torej vsebuje veganska hrana z povsem druge strani planeta, kjer so rudnine v zemlji čisto drugačne, podnebje drugačno, skrb za okolje in za higieno pa jim je zadnja skrb?

točno to, večina trendovske veganske hrane je uvožene iz drugih celin in ekološko katastrofalne, saj jo pridobivajo bodisi z obsežnim namakanjem z vodo, na površinah izkrčenih pragozdov, odvzetim lokalnim prebivalcem in pomorjenim živalim. Vegani so dejansko genocidni. Ta hrana ima tudi ogromen Co2 odtis, saj potuje z letali/ladjami.

Kdor od (kritično razmišljujočih) popotnikov je kdaj videl te plantaže od blizu, se teh živil ne dotakne, saj jih škropijo s koktajli škropiv. Te hrane namreč ne moremo analizirati za vsebnost kar vseh škropiv vsepovprek, ker je to predrago. Obstajajo samo analize, ki v vzorcu dokazujejo le tisto škropivo, ki ga tam iščemo. Ostalih škropiv, ki jih ne iščemo, tam tudi našli ne bomo. Zato Azijci škropijo s koktejli škropiv, ker vedo, da je analizirati hrano na prisotnost vseh praktično nemogoče. Kdor ne razume, naj naredi primerjavo z dopingom in pomenom hranjenja starih vzorcev krvi in urina. Ker analitika zaostaja za razvojem dopinga, se pravo stanje dopingiranosti na določeni olimpijadi izve šele po desetletjih, ko se razvijejo prave metode za dokazovanje substanc. To pa stane milijarde $. Kdo bo to počel pri hrani?

Zato je za veganstvo najprimernejša lokalna proizvodnja. Vendar, nasade zelenjave je potrebno intenzivno gnojiti, plodovke so ogromni porabniki dušika. Če ukinemo živinorejo, ostanemo brez naravnih gnojil. Opcije, ki ostanejo, so potem:
- umetna gnojila?
- požigalništvo?
- zalivanje s človeškimi odplakami?
- alge? vnos soli in težkih kovin?

Pozicija: imam velik bio vrt samo zase. Pa dober tek.

[kekez]
Pri nas v družini imamo dva vegana in lahko potrdim, da je njuna hrana res precej draga.

Res je draga, ampak draga je tudi vsa ekološko pridelana hrana (če je res ekološka in ne gre samo za blef), pa naj bo ta veganska, vegetarijanska ali omnivorska. Ne more biti npr. kila kadavra v trgovini po 4 evre pa pol. Sem pogledal v zadnjem mečkatorjevem katalogu, ker sam mesa že 25 let ne jem, koliko to košta, pa je tam reklama za kilo prašička po 4,39 eur. Pa je znano, da mečkator ni najcenejši. Koliko to potem stane šele v kakšnih lidlnih in hoferjih. Pa jebemumater, najcenejši sir je dražji od tega, ali pa kila fig. Ne morejo se kadavri prodajat po takih cenah, če niso pridobljeni z intenzivno živinorejo. Zato je vse tisto flancanje o pašnikih navaden larifari. Te živali se futra s svakojako svinjarijo in ta svinjarija, skupaj z raznimi antibiotiki in rastnimi hormoni, v končni fazi konča v jedcih teh živali. Pa dober tek.

Mene pri vsem skupaj sploh ne moti toliko cena. Bolj me skrbi, ker je tale veganska hrana z vseh vetrov. Nekaj iz Amerike, drugo iz Azije, npr. veliko vrst oreščkov s Kitajske... Znano je, da sodi Kitajska med bolj onesnažene predele našega planeta, zato se pogosto sprašujem, kaj je res notri, v tej hrani.

Močno dvomim, da se mikrohranil, ki jih ti exotični oreški in semena vsebujejo, ne da najti v lokalno pridelani hrani. Bolj kot ne nam po mojem mnenju za drag denar prodajajo exotiko in pri tem debelo služijo. Konec koncev pa bodo starci vedeli povedati, da so včasih meso jedli zgolj na vsake kvatre, pa jim ni čisto nič manjkalo. Bili so bolj zdravi, kot so današnje predebele generacije, ki jih pobirajo sodobne civilizacijske bolezni. Saj ne, da si ne bi želeli rukniti en sočen šnicelj, ampak je to bil enostavno prevelik luksus, da bi si lahko privoščili. Namesto tega je bil en dan krompir z zeljem, naslednji dan pa zelje s krompirjem, pa so vseeno preživeli.