[153]
> [mrkolice]
> > [153]
> > Ve se, da je falirani/a študent/ka, le malo pred diplomo,
> > najboljše operativno podjetniško imetje, kajti pekoča vest,
> > da je brez (do)končnega papirja, ga vroče žene v (poslušna)
> > zahtevana dejanja, ki so za gospodarja vredna nenehnega,
> > a le tihega, priznanja.
> >
> > Sodražan
>
> papir je sreca opoteca.
>
> kar v glavi je,
> nam ne pove.
>
> kar clovek zna,
> le cas izda.
>
> morda prinese nam omike,
> a ta sumljive je oblike,
> ker dokler srce zrav'n ne bije...
> nikomur mar ni za pomije.
>
> eni so z njim in eni brez,
> s papirjem prec zakuris kres,
> a da ogenj res gori,
> je treba zraven mau soli.

Mrkolice ni za plehke vice, jasno pove
kar mu srce veleva, o uokvirjenih papirjih
oba veva, da so nemalokrat varljiva zadeva,
bleferje razkriva prevelika vnema, gostobesednost,
pa tud' nenehna želja, da izdaja gorka povelja, ki
jih srce ne odobrava, še manj terja, brez soli
življenja ni, a že z njenim enim zrnom se lahko
kaj dobrega stori.

Sodražan

sodrazan:
vse prav.
poezija nikdar ni zaman.

najtezje samemu je,
ki - z diplomo ali brez -
se jarma sefa nad seboj otepa.

s sefom je treba sreco met,
pa marsikaj v zakup vzet.
kot z babo na en nacin.
ja, jarem pravi je termin.

postenjak!
odvisen je od njegove dobre volje,
ko sef mu plove skoz vesolje,
scije kri, da zadovolji nacrt,
alternativa je mrtvaski prt.

sef, po drugi strani,
misli si:
ce prav ti ni,
mi lepo spizdi,
v vrsti mi za siht stoji
armada taksnih kot si ti.

iz rok v usta.

svoboda je - s papirjem ali brez - brez teh jajc zivet.
pa sam zase poskrbet.
je pa treba jajca imet
za kaj taksnega pocet.

[mrkolice]
> [153]
> > [mrkolice]
> > > [153]
> > > Ve se, da je falirani/a študent/ka, le malo pred diplomo,
> > > najboljše operativno podjetniško imetje, kajti pekoča vest,
> > > da je brez (do)končnega papirja, ga vroče žene v (poslušna)
> > > zahtevana dejanja, ki so za gospodarja vredna nenehnega,
> > > a le tihega, priznanja.
> > >
> > > Sodražan
> >
> > papir je sreca opoteca.
> >
> > kar v glavi je,
> > nam ne pove.
> >
> > kar clovek zna,
> > le cas izda.
> >
> > morda prinese nam omike,
> > a ta sumljive je oblike,
> > ker dokler srce zrav'n ne bije...
> > nikomur mar ni za pomije.
> >
> > eni so z njim in eni brez,
> > s papirjem prec zakuris kres,
> > a da ogenj res gori,
> > je treba zraven mau soli.
>
> Mrkolice ni za plehke vice, jasno pove
> kar mu srce veleva, o uokvirjenih papirjih
> oba veva, da so nemalokrat varljiva zadeva,
> bleferje razkriva prevelika vnema, gostobesednost,
> pa tud' nenehna želja, da izdaja gorka povelja, ki
> jih srce ne odobrava, še manj terja, brez soli
> življenja ni, a že z njenim enim zrnom se lahko
> kaj dobrega stori.
>
> Sodražan

sodrazan:
vse prav.
poezija nikdar ni zaman.

najtezje samemu je,
ki - z diplomo ali brez -
se jarma sefa nad seboj otepa.

s sefom je treba sreco met,
pa marsikaj v zakup vzet.
kot z babo na en nacin.
ja, jarem pravi je termin.

postenjak!
odvisen je od njegove dobre volje,
ko sef mu plove skoz vesolje,
scije kri, da zadovolji nacrt,
alternativa je mrtvaski prt.

sef, po drugi strani,
misli si:
ce prav ti ni,
mi lepo spizdi,
v vrsti mi za siht stoji
armada taksnih kot si ti.

iz rok v usta.

svoboda je - s papirjem ali brez - brez teh jajc zivet.
pa sam zase poskrbet.
je pa treba jajca imet
za kaj taksnega pocet.

Da, Mr.Mrkolice, trdih jajc polne kolice, prožni
možgani, na svojem mestu utripajoče srce, papir
le za okras, gradi dinamično pot, ki vabi naglas !?

Sodražan