Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek Zgodba o skokoviti rasti švedskega gospodarstva: 'Ti begunci in priseljenci so prišli ravno ob pravem času.'
Strani: 1
Naj omenim tri spremenljivke:
- starost
- cena
- delez pripravljenih na delo v preostali populaciji brez dela
Druga raja, ki prihaja iz Avganistana in Afrike pa pomeni čisti socialni strošek. Samo pogojno (na najmanj kvalificiranih delih) je zaposljivih četrtina priseljencev. Večina je socialni strošek in bo to tudi ostala. Kar je še najmanjši problem. Bistveno večji je kulturni. Ti ljudje prihajajo iz druge civilizacijske osnove in se zelo težko integrirajo. Spomnim se svojega obiska s kolegom kanadskim kitajcem v Vencouver-skem Chinatown-u, ki je najstarejši v Severni meriki. Tudi po petih generacijah se tam najdejo ljudje, ki komaj govorijo angleško.
Švedska pluje v strahotno krizo, ki bo zamajala sam obstoj države. S približno 15 % prebivalstva islamske vere je najbolj islamizirana evropska država. Čez 20 do 30 let bo ta del poskočil na eno tretjino. Bo ta tretina zadržala svojo kulturo , ali se bo integrirala in sprejela švedsko. Bo švedska država dveh ločenih kulturnih okolij? Kako bosta te sobivale druga z drugo? Bomo priča fuziji kultur ali novi sintezi ali bo prišlo do pojava vzporednih družb. Švedski sociologi so pokazali, da integracija poteka relativno hitro ko je priseljencev manj kot 5% prebivalstva in bivajo razpšeni v družbi. Ko ta procent naraste in se začnejo oblikovati geti, pa se začenja pojav vzporednih družb. In Švedska je že zelo daleć na tej poti. Obstaja več deset "no-go zone" v švedskih mestih, kamor se še policija ne upa kaj šele poštar. Kjer veljajo druga pravila obnašanja. V takih okoljih se otroci niti ne morejo socializirati.
Švedski demokrati so predvsem reakcija švedov na obstoječo politiko, ki od imgracije ali ekonomsko profitira (desnica) ali pa si zagotavlja politično podporo (levica - glasovi prejemnikov socialne pomoči).
[Gustl]Za kaksno ceno?
"Finančna ministrica Magdalena Andersson je 16. avgusta povedala, da se novi priseljenci zaposlujejo dvakrat hitreje od tistih priseljencev, ki so na Švedsko prišli v poznih letih prvega desetletja tega tisočletja."
Naj omenim tri spremenljivke:
- starost
- cena
- delez pripravljenih na delo v preostali populaciji brez dela
www.spectator.co.uk/...ic-attack/
The big grievance is crime. Paradoxically, figures from the National Council for Crime Prevention show a steady decline in many crimes — in physical assaults, say, and car theft. Yet that success doesn’t seem to matter when the offences on the rise (the burnt-out cars, the organised crime) are so spectacular. Murder is up 40 per cent since 2012; the number of gun homicides has more than doubled in ten years. Compared with Britain, it is five times more common for young men in Sweden to be shot and killed. Even if much of this growth can be attributed to wars between criminal gangs, ordinary people do get exposed to the killings.
Spada v tisto zgodbo da je vsa ekonomija na koncu politicna ekonomija, in to politiki ignorirajo v lastno skodo.
Mimogrede, stevilke v BDPju ne povejo vsega, tudi v sloveniji smo dosegali fantasticno rast z brezumnim trosenjem - koliko vpliva migrantov je na odhodkovni strani, in koliko na dohodkovni?
In, iz miroljubne drzave, kjer si lahko 20 let nazaj puscal vrata odprta, se je spremenila v nekaj, se najbolj podobnega ZDA:
In the past year, two of my acquaintances in Uppsala have been witnesses to murders in broad daylight. One of them, a teenager, was chased by the assassin. The other, a parent biking home from the kindergarten with the kids, decided to move from the city because this wasn’t the first time someone was killed nearby.
Such stories are, of course, unusual. But they travel fast — because, not so long ago, Swedish cities weren’t ganglands. It wasn’t a regular feature of city life that cars were torched, nor (as now seems to happen) were hundreds of schools attacked by arsonists.
Torej, ce si bel sved in imas sreco, da se odselis v kraj, ki ga imigranti se niso "kulturno obogatili", bos seveda volil socialdemokrate ali konzervativce, se zavzemal za nadalnjo kulturno obogatitev, kot da se nic ni zgodilo. Ce si pa med tistimi, ki morajo ziveti v getih, bos pa Svedske demokrate.
Švedi se mi smilijo: demografsko, kulturno in gospodarsko bodo potegnili kratko. Kratkoročni gospodarski kazalniki gor ali dol.
In tudi ne verjamem, da ima tako množično priseljevanje ljudi iz tretjega sveta blagodejen učinek na ekonomijo. Mogoče so lahko vplivi pozitivni dolgoročno, to da pa je pozitiven učinek že v prvih letih, pa ne verjamem, saj so stroški integracije enostavno previsoki.
Da ne bo pomote - vsekakor se strinjam s priseljevanjem, ampak mora ta proces potekati na zakonit in kontroliran način. Podpiram priseljevanje ljudi, ki dejansko lahko nekaj prispevajo k družbi, ne pa nezakonitih ekonomskih migracij kar vsepovprek.
[gobim]Dobro napisano... Švica dela točno po tem principu. Če se ne integriraš, te ne sprejmejo.
Druga raja, ki prihaja iz Avganistana in Afrike pa pomeni čisti socialni strošek.
Tudi Finska se je odločila poslati nazaj tiste migrante, ki nočejo delati.
Drug problem pa je dolgoročen - nekam slabo se integrirajo.
[kzupanc]Zagovorniki migrantov načrtno delajo napako, da ne ločijo različnih vrst migrantov. V Britaniji so tudi migranti po vstopu vzhodne Evrope v EU povzročili rast gospodarstva in manjšanje brezposelnosti - za en čas. Ampak to so bili Evropejci, pa tudi tukaj ni bilo vse lepo.
Večina tistih bolj sposobnih je hotela na Švedsko, v Nemčijo itd. Članek omenja posameznike, neka izobraževanja je opravilo po nekja 10 oseb. Kje so pa stotisoči? In dokazi, da so migranti povečali rast BDP? Ne vidim jih, se mi pa zdi možno.
Drug problem so pa ti ilegalci, ki večinoma niti ne prihajajo iz držav z vojno, ampak zgolj iz revnih držav.
Strani: 1