23 min
Podjetja imajo le še do ponedeljka čas za predložitev dokazil o škodi v lanskih poplavah
1 ura
Kako ravnati ob kibernetskih incidentih? Razlagamo v šestih korakih
1 ura
Kaj se lahko naučimo od lanskih poplav? (PRO)
1 ura
DZU-ji vidijo priložnost v krepitvi digitalnih prodajnih kanalov
2 uri
Odlagališče odpadkov za NEK že zdaj presega 227 milijonov evrov
2 uri
V Indiji so stekle maratonske volitve - zmago si obeta premier in šef nacionalistične stranke Modi
3 ure
Sandoz začenja gradnjo razvojnega centra v Ljubljani, Novartis v bližini dokončuje novo tovarno
3 ure
Koliko so lani zaslužili menedžerji borznih družb in koliko jim je pobrala država 10
3 ure
Renault in CMA CMG z dodatnimi milijoni za projekt lahkega električnega dostavnika
3 ure
TOP ČLANKI - Kaj danes berete
4 ure
Z brniškega letališča lani za skoraj tretjino več potnikov kot leto prej
4 ure
Globalno bo letos prodaja gradbene opreme malenkost upadla
4 ure
Cene industrijskih proizvodov mesečno malenkost gor, na letni ravni navzdol
4 ure
Kakšna bo slovenska zgodba najbolj razkošne škode
5 ur
Policija danes poostreno nadzira prekoračitve hitrosti
6 ur
Kako smo razglasili ESG-prvaka 2024 in zakaj so udeleženci (tudi nam) tako ploskali
6 ur
Sedež združene NKBM in SKB bo v Ljubljani; Se bo izpraznila še ena velika bančna stavba v prestolnici? 1
7 ur
Zakaj je energetska samooskrba za podjetja tako pomembna in kakšne so rešitve na trgu? (Oglas)
7 ur
Citroën razkriva sedemsedežni SUV C3 aircross
7 ur
V Petrolu bodo predlagali 1,8 evra dividende bruto, več kot lani

Prikaz samo enega sporočila - znotraj teme...

gobim sporočil: 583
Dejstvo je, da ekonomija zelo težko raste (ali pa je to praktično nemogoče) , če ni naravnega prirastka ali priseljevanja. Zato je desnica na Švedskem veskozi (do pojava Švedskih demokratov) podpirala priseljevanje. Kt praktično vsi drugi Evropejci, tudi Švedi niso imeli (vsaj ne med avtohtono populacijo - čeprav je bil prirastek bistveno večji kot drugod)) dovolj naravnega prirastka, da bi zagotavljali rast prebivalstva. Rešitev je bilo priseljevanje. Izkušnje z Jugoslovani po 1991 so bile zelo pozitivne, ljudje so se hitro integrirali kar niti ni bilo čudno, Jugoslavija je imela zaradi javnega šolstva sorazmerno dobro kvaliteto izbraževanja. Jugoslovanska kultura je bila v osnovi evopska zato integracija ni bila težka. Podobno kot Sirci za katere so se "stepli" od Nemcev do Švedov. Druga pomembna lastnost sircev je bila, da so praviloma ateisti kar je bistveno drugaće od ostalih emigrantov in je tudi zato integracij lažja.

Druga raja, ki prihaja iz Avganistana in Afrike pa pomeni čisti socialni strošek. Samo pogojno (na najmanj kvalificiranih delih) je zaposljivih četrtina priseljencev. Večina je socialni strošek in bo to tudi ostala. Kar je še najmanjši problem. Bistveno večji je kulturni. Ti ljudje prihajajo iz druge civilizacijske osnove in se zelo težko integrirajo. Spomnim se svojega obiska s kolegom kanadskim kitajcem v Vencouver-skem Chinatown-u, ki je najstarejši v Severni meriki. Tudi po petih generacijah se tam najdejo ljudje, ki komaj govorijo angleško.

Švedska pluje v strahotno krizo, ki bo zamajala sam obstoj države. S približno 15 % prebivalstva islamske vere je najbolj islamizirana evropska država. Čez 20 do 30 let bo ta del poskočil na eno tretjino. Bo ta tretina zadržala svojo kulturo , ali se bo integrirala in sprejela švedsko. Bo švedska država dveh ločenih kulturnih okolij? Kako bosta te sobivale druga z drugo? Bomo priča fuziji kultur ali novi sintezi ali bo prišlo do pojava vzporednih družb. Švedski sociologi so pokazali, da integracija poteka relativno hitro ko je priseljencev manj kot 5% prebivalstva in bivajo razpšeni v družbi. Ko ta procent naraste in se začnejo oblikovati geti, pa se začenja pojav vzporednih družb. In Švedska je že zelo daleć na tej poti. Obstaja več deset "no-go zone" v švedskih mestih, kamor se še policija ne upa kaj šele poštar. Kjer veljajo druga pravila obnašanja. V takih okoljih se otroci niti ne morejo socializirati.

Švedski demokrati so predvsem reakcija švedov na obstoječo politiko, ki od imgracije ali ekonomsko profitira (desnica) ali pa si zagotavlja politično podporo (levica - glasovi prejemnikov socialne pomoči).