Tole včeraj na Tarči me nekako spominja na neke vrste mehak državni udar. Ministri niti še niso izvoljeni, kdo pa je v resnici predsednik vlade se je lepo pokazalo včeraj. Sluzast tip, ki je prevzel vodenje vlade z niti 10% volilnih glasov, za povrhu pa v posmeh vsem in še demokraciji, svojo stranko imenuje opozicijsko in se glede tega še prepira z voditeljico.
Se je takole začelo na začetku 30-tih letih, ampak z nekim drugim tipom (ja, imel je brkice pod nosom, tale naš pa jih je preventivno obril), z druge strani političnega pola. Najprej so se mu posmehovali, potem pa je bilo prepozno. Zelo hitro se gibljemo v podobni smeri, upam, da za nas še ni propozno. Nisem pa optimist.
Danes Šarec, včeraj njegova kompanija, pa nič. Postrojil jih je kot majhne mulčke (in eno mulo), ter jim odpredaval lekcijo marksizma, tokrat brezplačno. Ceno bomo plačali vsi s podivjano državo in davki, usluge države na vseh področjih pa bodo še naprej strmo padale v kvaliteti in kvantiteti. Kot je rekel Jelinčič, reši se kdor se more.