Moji stari starsi so v drugi vojni izgubili bančnih prihrankov za eno kmetijo. So pa vsaj po čudežu ostali živi, čeprav so videli koncentracijska taborišča od znotraj... Dedek je rekel, kilo zlata za hlebec kruha, edino vrednost podobno hrani pa so imele cigarete. Zlato je v vojni brez neke vrednosti, kvečjemu je dejavnik tveganja. Po vojni pa dobi vrednost nazaj, medtem ko ostalo ne. Zato se mu reče, da ohranja vrednost. Zatorej, zlato ni za hude čase, je pa za čase, ki pridejo po hudih časih. Dvomim, da v šoli financ zna kdo to razložiti mladim..