ja. najbrz je slovenski nepremicninski unikum enostavneje pojasnjevati iz psihoanaliticnega kot iz ekonomskega zornega kota. svojcajt sem imel cast in privilegij obiskovati vaje in predavanja pokojnega maksa tuska, klinicna psihologija I, od katerega sem se primerjalno naucil vec kot od vseh ostalih profesorjev (pa nisem bil stacioniran samo na ff). res je bil dober, hiperaktivni humanist z ubrisanim smislom za humor. npr. doma si je zgradil mali privatni zoo, ker ga je zanimala zivalska psihologija.

maksovi kriteriji za zdravo sobivanje v vecgeneracijski druzinski hisi so bili naslednji (zapiski so iz srede 90-ih, ampak dvomim da se je v dveh desetletjih kaj bistvenega spremenilo):

- loceni stevci + mulc sam placuje poloznice,
- svoja postelja,
- svoja pralni stroj,
- svoj tus,
- svoj stedilnik in hladilnik,
- mama nima kljuca.

koliko starsev zadosti tem kriterijem? v %?

to so bili po maksu tusku kljucni pragmaticni kriteriji dusevnega zdravja v primeru sobivanja s starsi v isti bajti, trotl simpl 6 kratkih jedrnatih pravil. vse ostalo vodi naravnost v norost, osebnostni razkroj, bolezni odvisnosti ipd.

ps. ce slucajno koga zanima poglobljena analiza, teoreticna podstat maksovih uvidov je teorija objektnih odnosov. akademski bog objektnih odnosov na ff je bil praper, ki je ucil klinicno II, tusak pa je bil v tem smislu bolj pragmaticen in je iz teorije vzel samo tisto, kar mu je prav prislo, in najbrz je bil ravno zaradi tega prakticnega odnosa bolj zmozen artikulacije te velike slovenske nepremicninske uganke.