[depersin]
> [r-fin]
> Končno!
> In, če si dovolim za namen razprave iti en korak naprej, za nizke plače niso krivi davki in dajatve temveč ustvarjena (pre)nizka dodana vrednost.

Povprečje že, povprečje. Samo pri nas kaj hitro padeš v visok davčni razred, potem pa hitro pridemo na vrh.

Niti ni tako hudo, poglej si davčne stopnje v Avstriji in ti bo jasno, da so tam še bolj obdavčeni. če ne verjameš Avstriji si pa poglej Dansko, recimo www.youtube.com/watc...rSY1-XOgxI

Pri tem pozabi na zavajanje GZS in famozni primer slovenskega inženirja z bruto plačo 7000€, mimogrede pred enim letom inženirji (mini davčna reforma) v gospodarstvu po podatkih GZS in ZDS niso imelo bruto plač med 2 in 3k€, ki po podatkih njihovega profesionalnega "analitika" Bojana Ivanca, (CFA, CAIA, karkoli že to pomeni) plača mnogo več davkov kot v Avstriji in je bil javno razkrinkan (Jasmina Držanič, Sobotna priloga Dela 2018, siol.net/posel-danes...je-461412) za nevedneža ali poklicnega lažnivca, kar vam je dražje.

[MarijanMacek]
Niti ni tako hudo, poglej si davčne stopnje v Avstriji in ti bo jasno, da so tam še bolj obdavčeni. če ne verjameš Avstriji si pa poglej Dansko, recimo www.youtube.com/watc...rSY1-XOgxI

Celo dve državi z visokimi davki si našel.

Pri tem pozabi na zavajanje GZS in famozni primer slovenskega inženirja z bruto plačo 7000€,

Ne gre za nobeno zavajanje.

mimogrede pred enim letom inženirji (mini davčna reforma)

Mini davčna reforma? Je bila pa res mini in neopazna.

Sobotna priloga Dela 2018, siol.net/posel-danes...je-461412) za nevedneža ali poklicnega lažnivca, kar vam je dražje.

Pri Delu so zaposleni poklicni lažnivci in ti jim verjameš.

[MarijanMacek]
> [depersin]
> > [r-fin]
> >
... (Jasmina Držanič, Sobotna priloga Dela 2018, siol.net/posel-danes...je-461412) za nevedneža ali poklicnega lažnivca, kar vam je dražje.

"Za boljšo konkurenčnost bi morala država namesto financiranja znanstveno-raziskovalnih institucij financirati razvojne naloge podjetjem. Podjetja bi morala skrbeti za aplikativne znanstvene institucije, temeljno znanost pa naj še naprej financira država. Prihodnost in konkurenčnost podjetij je namreč v večji dodani vrednosti, ki se vedno bolj skriva v znanosti in vedno manj v kapaciteti proizvodne linije," poudarja v članku Olaj.

Po domače, država bi morala manj denarja nakazovati državnim raziskovalnim inštitutom za temeljno znanost npr. za raziskovanje spolnega življenja Barjanskega komarja. Večina denarja za raziskave in razvoj bi morala biti na razpolago gospodarskim podjetjem, ki bi bila nosilna pri razvojnih projektih in bi po potrebi vključevala državne raziskovalne inštitute, kajti, če se rezultat raziskave oz. vloženega denarja za raziskave in razvoj ne proda je ta dodana vrednost mrtva, je ni, denarja tudi ni.

statistika je vedno priročna pri dokazovanju tistega, kar statistik pač hoče prikazati in predvsem zelo odvisna od robnih pogojev.

Pri primerjavi SLO-AUT se v tem primeru pozablja, da v AUT socialni korektivi niso tako izravnalno naravnani kot v SLO. Otroški dodatki v AUT so precejšnji in sploh niso odvisni od prihodkov gospodinjstva. Pri treh otrocih znašajo 500+EUR

V SLO na drugi strani pa na račun socialnih korektivov (otroški dodatki, znatno višje plačevanje vrtca, dodatek za velike družine) večje družine ki imajo nadpovprečne prihodke izgubljajo znaten delež razpoložljivega dohodka, med tem ko se pri družinah z relativno manjšimi dohodki ta pravzaprav precej povečuje.

Analiza potrjuje vse kar pričujoči profesor želi prikazati, ampak v Sloveniji nismo vsi samski in brez potomcev...

Zelo zavajajoč članek saj se naslanja na državna povprečja.

Moja izkušnja: Nemški inženir mene stane pri nespremenjenem netu 30% več kot je prej stal Nemškega delodajalca. Kako, če je pri nas davčno breme glede na raziskavo nižje?