Problem slovenske obdavčitve dela in slovenskega delavca ni obdavčitev povprečne plače. Problema sta druga:
1. obdavčitev nadpovprečnih plač
Se vam gospod prof. zdi normalno da so zaposleni v najvišjem dohodninskem razredu obdavčeni z cca 72% mejno davčno stopnjo (z upoštevanjem vseh davkov in prispevkov)? In da je slovenska progresija med najvišjimi v EU v smislu, da v EU merilu že relatvno nizke plače visoko izobraženih in usposobljenih delavcev hitro padejo v najvišja dohodninska razreda, kjer je obdavčitev popolnoma nekonkurenčna s sosednjimi razvitimi državami. Zato je Slovenija raj za dodelavne posle, magne, revoze in podobno, naši na davkoplačevalske stroške visoko izobraženi mladi pa odhajajo v tujino delat in ustanavljat startupe. Zato ker noben v globalno okolje vpet delodajalec ne bo ustanavljal podjetja z visoko dodano vrednostjo in visokimi plačami v Sloveniji. Ker se mu ne splača, tako kot izobraženemu delavcu ne delati, da mu država pobere 60%+.
2. nizka povprečna plača
Dirketno sledi iz 1. Ker se v Sloveniji ne splača delati delavcem, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost, delodajalcem pa ne ustanavljati taka podjetja, smo kjer smo. Pridni, delavni lohnarbajterji za male pare. Tuji in domači podjetniki pa firme z visoko dodano vrednostjo raje ustanavljajo čez mejo.

In imamo začaran krog. Da prof Ekonomske fakultete raje tolmači statistične tabele in vleče udarne zaključke brez kančka vsebinskega razmisleka je zaskrbljujoče. Tako kot vrtenje v krogu Slovenije v zadnjih desetletjih in izgubljene generacije mladih izseljencev. Je mit, da profesorji ekonomije obvladajo - ekonomijo?