[MarijanMacek]
> [FIN-311684]
> Vse kaže, da bodo slovenske banke naslednje leto rešene iz krempljev slovenske politike in opravljale svoje delo brez političnih navodil in kadrovanja. Upajmo, da bo po privatizaciji bank na vrsti privatizacija zdravstva, šolstva, socialne varnosti, mogoče dobimo tudi enotno davčno stopnjo, ker se bo le tako spremenilo politično vzdušje v Sloveniji in bodo na površje priplavale stranke vezane na kapital, zasebno lastnino in ustvarjalnost posameznika ne pa tisto kar imamo danes – šest parazitskih strank, ki želijo sestaviti vlado.

Pri vsem tem navdušenjem nad prodajo tujcem bodimo dosledni. Prodajmo še državo, če nismo sposobni (beri politiki) upravljati firm, smo/so toliko manj sposobni upravljati državo.
Pa že slišim glasove, mi smo ponosni Slovenci, uresničili smo si tisočletni sen o svobodni državi, temu se pa ne odpovemo. Pa kaj ti bo taka culukafrija, če je vse v lasti tujcev....

Če bi bil mlajši bi že zdavnaj glasoval z nogami, tako pa to uresničeju samo moja mladina. Naj ji bo bolje, kot nam v tej pokradeni (leonx) culukafriji.

Ni mi pa jasno, kakšna je privatizirana socialna varnost. Za svojo sicer vem, vem pa tudi da med privatniki ni nekega zanimanja za zagotavljanje socialne varmnosti ljudem. Kaor kaže, še v okviru ožje rodbine ni v Sloveniji interesa za zagotavljanje socialne varnosti staršev. Poglej amlo na centre za SD.

Ne gre le za prodajo tujcem, lahko banko ali npr. Telekom ali npr. bolnišnico v Celju kupi domači kapital, gre le za zmanjšanje vpliva države in politike na naše življenje in povečanje vpliva zasebnega kapitala. Poglej, šest v bistvu monolitnih strank, ki materialno izvirajo iz odhodkovne strani proračuna se pogovarjajo o koalicijski pogodbi in kakšno prihodnost nam ponujajo?

Saj veš, država ne more funkcionirati z nekakšnimi sklepi centralnega komiteja ali v moderni terminologiji na podlagi koalicijske pogodbe, ki bo le jemala in delila, če pa bo zmanjkalo denarja bo državne obveznice prodajala, dokler jih bo kdo želel kupiti. Socializem je propadel, ker ni imel več ničesar za deliti in ko je tuje kapitalistične akumulacije zmanjkalo.

Šarec je dejal, da so dosedanja koalicijska pogajanja težka 1,5 milijard (brez Štrukljeve milijarde) in 21 ministrskih mest, sicer imeli smo volitve, volivci so volili in izvolili takšno roparsko koalicijo. Le več zasebne lastnine in kapitala ter seveda manj državne, bo prineslo drugačne izide volitev.