(finančna šola #4) Če treniraš sedem let plavanje ali košarko, to delodajalcu veliko pove

V SLO delodajalcu največ pove, če si pod 30, TOP strokovnjak (torej UNI izobrazba in najmanj 10 let izkušenj), delaš 24/7 in imaš plačna pričakovanja tam nekje okoli 1.500 bruto.
Jebe se njim za košarko.

"Več kot tretjina mladih želeli postati youtuber"

wtf?

[vickibedi]
>(finančna šola #4) Če treniraš sedem let plavanje ali košarko, to delodajalcu veliko pove

V SLO delodajalcu največ pove, če si pod 30, TOP strokovnjak (torej UNI izobrazba in najmanj 10 let izkušenj), delaš 24/7 in imaš plačna pričakovanja tam nekje okoli 1.500 bruto.
Jebe se njim za košarko.

V svetu pa delodajalcu najvec pove, ce Imas licenco drzavnega ceha za podajanje medicinskih diagnoz, ali pa licenco drzavnega ceha za reprezentiranje na pristojnih sodiscih. Ostalo so bolj ali manj uporabni tecaji, odvisni predvsem od tvojih prodajnih sposobnosti.

In tako kot v sloveniji, se jim jebe za kosarko, za plavanje pa se bolj, ker niso po zupi priplavali.

[republican]
Če je nekdo sedem let redno treniral košarko pomeni, da je vztrajen, ima delovne navade in je timski igralec...

Če bi to vse res imel, potem sedaj ne bi rabil iskati službe.

Najbrž fantu manjka realnosti in samokritičnosti.

(opravičilo pa je seveda poškodba ali bolezen)

[republican]
Če je nekdo sedem let redno treniral košarko pomeni, da je vztrajen, ima delovne navade in je timski igralec... Takšnega raje zaposlim, tudi če nima univerzitetne izobrazbe, kot asocialnega delomrzneža z univerzitetno izobrazbo.

Lej, odvisno od primera do primera. Tudi športnik je lahko napuhan z egom ali slab v teamu. Poleg tega je tudi odvisno zakaj ga firma sploh potrebuje. Jaz sem imel nekoč enega v timu, (ki je bil nekaj časa skoraj profesionalni športnik), sicer zelo simpatičen dečko, odličen komunikator, vendar pa z zelo povprečnim outputom. Kasneje je seveda hitro zamenjal pozicijo, izkoristil svoj višji EQ in napredoval tako kot se spodobi (tako, da mu zdaj itak ni več treba operativno šljakat) ... :)

[republican]
Vsi pač niso za vse. Dober kadrovik zna prepoznati lastnosti kandidata, ki jih potrebuje pri svojem delu.

Pa še nekaj. Na razgovorih za službo večina kandidatov laže, oziroma se želi prikazati v lepši luči. Naloga kadrovika je, da odkrije prave lastnosti kandidatov.... tudi tiste, ki mu jih poskušajo zamolčati, oziroma olepšati.

Jaz sem razočaran nad delom kadrovikov, ne glede na to v kateri vlogi sem nastopal (torej kot iskalec ali tisti, ki najema). Preveč se gledajo formalni parametri (starost, izobrazba, del. izkušnje in/ali konkretna znanja) premalo pa mehke veščine (predvsem to koliko bo kandidat kompatibilen v novi organizaciji). Kadrovske agencije so razred zase, te se zanašajo predvsem na psihološke teste, ki jih zaposlovalcem drago prodajajo, jih je pa možno prav tako zblefirat (sploh če jih rešuješ večkrat, vsi namreč uporabljajo iste ali zelo podobne teste)...20 minut razgovora pove več, kot vsi testi skupaj, pa tudi to seveda ni buletproof, nekateri na razgovoru delujejo zelo kredibilno, v resnici pa so hud kiks...

[vickibedi]
> [republican]
> Vsi pač niso za vse. Dober kadrovik zna prepoznati lastnosti kandidata, ki jih potrebuje pri svojem delu.
>
> Pa še nekaj. Na razgovorih za službo večina kandidatov laže, oziroma se želi prikazati v lepši luči. Naloga kadrovika je, da odkrije prave lastnosti kandidatov.... tudi tiste, ki mu jih poskušajo zamolčati, oziroma olepšati.

Jaz sem razočaran nad delom kadrovikov, ne glede na to v kateri vlogi sem nastopal (torej kot iskalec ali tisti, ki najema). Preveč se gledajo formalni parametri (starost, izobrazba, del. izkušnje in/ali konkretna znanja) premalo pa mehke veščine (predvsem to koliko bo kandidat kompatibilen v novi organizaciji). Kadrovske agencije so razred zase, te se zanašajo predvsem na psihološke teste, ki jih zaposlovalcem drago prodajajo, jih je pa možno prav tako zblefirat (sploh če jih rešuješ večkrat, vsi namreč uporabljajo iste ali zelo podobne teste)...20 minut razgovora pove več, kot vsi testi skupaj, pa tudi to seveda ni buletproof, nekateri na razgovoru delujejo zelo kredibilno, v resnici pa so hud kiks...

Osebnostni testi so čisto vredu. Kaj bi ti zblefiral, če pa ne veš, kaj delodajalec išče?

Razgovor kaj resnega razkrije samo, če je na strani delodajalca več ljudi in znajo opazovati. Če je ena oseba, je tista preveč zaposlena s postavljanjem vprašanj in zapisovanjem odgovorov, da bi se lahko skoncentrirala še na govorico telesa intervjuvanca.

V splošnem pa se preveč gleda delovne izkušnje in išče ljudi s točno ustrezajočimi. "Točno ustrezajočimi" v predstavah ljudi - isti naziv delovnega mesta v zelo podobnem podjetju.

[jani1974]
> [vickibedi]
> > [republican]
> > Vsi pač niso za vse. Dober kadrovik zna prepoznati lastnosti kandidata, ki jih potrebuje pri svojem delu.
> >
> > Pa še nekaj. Na razgovorih za službo večina kandidatov laže, oziroma se želi prikazati v lepši luči. Naloga kadrovika je, da odkrije prave lastnosti kandidatov.... tudi tiste, ki mu jih poskušajo zamolčati, oziroma olepšati.
>
> Jaz sem razočaran nad delom kadrovikov, ne glede na to v kateri vlogi sem nastopal (torej kot iskalec ali tisti, ki najema). Preveč se gledajo formalni parametri (starost, izobrazba, del. izkušnje in/ali konkretna znanja) premalo pa mehke veščine (predvsem to koliko bo kandidat kompatibilen v novi organizaciji). Kadrovske agencije so razred zase, te se zanašajo predvsem na psihološke teste, ki jih zaposlovalcem drago prodajajo, jih je pa možno prav tako zblefirat (sploh če jih rešuješ večkrat, vsi namreč uporabljajo iste ali zelo podobne teste)...20 minut razgovora pove več, kot vsi testi skupaj, pa tudi to seveda ni buletproof, nekateri na razgovoru delujejo zelo kredibilno, v resnici pa so hud kiks...

Osebnostni testi so čisto vredu. Kaj bi ti zblefiral, če pa ne veš, kaj delodajalec išče?

Osebnostne teste se da seveda tudi zblefirat. Npr. če se prijavljaš na mesto, kjer so potrebne dobre komunikacijske veščine (npr vodenje, prodaja ipd.), potem pač obkrožuješ takšne odgovore, ki nakazujejo da si oseba s takšnimi lastnostmi. Seveda imajo testi varovalko, ki odkriva pretirano laganje (gre za statistično dejstvo, da tudi tisti, ki odgovarja po resnici ne izpolnjuje testa perfekcionistično, medtem ko lažnivec obkrožuje zelo profilirane odgovore), vendar pa nekdo, ki teste rešuje večkrat lahko zelo lepo zakrije svoje laganje s primerno disperzijo svojih odgovorov.

Razgovor kaj resnega razkrije samo, če je na strani delodajalca več ljudi in znajo opazovati. Če je ena oseba, je tista preveč zaposlena s postavljanjem vprašanj in zapisovanjem odgovorov, da bi se lahko skoncentrirala še na govorico telesa intervjuvanca.

Ravno zato dober izpraševalec ne piše ničesar (ali pa kvečjemu par minimalnih daktilografskih pripomb), temveč predvsem opazuje intervjuvanca. Na razgovor se je treba dobro pripravit, prebrat kurikulum kandidata in ga povprašati po morebitnih luknjah. Ni toliko pomembno kakšno zgodbo bo napletel, temveč predvsem to kako jo bo napletel (itak da se vsak prikazuje v boljši luči kot je v resnici). Največja katastrofa na razgovoru je, da izpraševalec vesčas tipka po računalniku in kandidata komajda sploh pogleda...

V splošnem pa se preveč gleda delovne izkušnje in išče ljudi s točno ustrezajočimi. "Točno ustrezajočimi" v predstavah ljudi - isti naziv delovnega mesta v zelo podobnem podjetju.

S tem se pa strinjam. Vsi misliljo da bodo dobili že izdelanega kandidata, ki ga samo posedeš za mizo in vklopiš kot mikser. Potem pa se dostikrat zgodi da so dobili nekoga, ki ima sicer navidez dober profil (delal v podobnih dejavnostih in podjetjih) kot oseba pa je popolnoma nekompatibilen (npr. egotriper, agresivc, zmeden ali popolnoma neorganiziran) in si znjim lahko pomagaš 0 komma josef.

[republican]
Mi smo pred kratkim zaposlili hudo manipulatorko, ki nas je vse scat peljala (čeprav smo trije izkušeni opravljali razgovore). Ampak punca je znala za šalo pretentati tudi detektor laži (kar smo na žalost kasneje izvedeli).

Pa je delala kakšen psihološki test? In če da, kateri?

[republican]
Ne ni... mi več stavimo na pogovore, kot na psihološke teste.

Ampak naši pogovori so zelo naporni... tako za kandidate, kot za izpraševalce. Ponavadi nam uspe izbrat najboljšega kandidata... včasih pa tudi ne. Ampak takšnega se znebimo po hitrem postopku. Nihče se ne more dolgo časa pretvarjat.

Mi lahko zaupaš, kako veste, da ste izbrali najboljšega kandidata?

P.S.: Malo za hec. Da se malo nasmejimo :)

[mimoidoci]
> [republican]
> Ne ni... mi več stavimo na pogovore, kot na psihološke teste.
>
> Ampak naši pogovori so zelo naporni... tako za kandidate, kot za izpraševalce. Ponavadi nam uspe izbrat najboljšega kandidata... včasih pa tudi ne. Ampak takšnega se znebimo po hitrem postopku. Nihče se ne more dolgo časa pretvarjat.


Mi lahko zaupaš, kako veste, da ste izbrali najboljšega kandidata?

P.S.: Malo za hec. Da se malo nasmejimo :)

Če je ženska 90-60-90 :)

[republican]
> [vickibedi]
> Če je ženska 90-60-90 :)

Ponavadi žensk ne zaposlimo zaradi (dobrega) izgleda ;)

Po mojih izkušnjah se ženske, ki dobro zgledajo manj trudijo od tistih, ki ne zgledajo tako dobro. Lepe ženske si ponavadi domišljajo, da se jim ni treba trudit, ker so pač lepe.

In ponavadi se jim tudi res ni treba... ;)

[republican]
To se pokaže šele v praksi. Če ima kandidat delovne navade, se dobro vklopi v team in prinaša podjetju dodano vrednost, potem smo pač izbrali najbolšega, v nasprotnem primeru se mu pa kot rečeno zahvalimo za sodelovanje.

Do zdaj smo se le redkim zahvalili za sodelovanje, torej znamo očitno izbirati dobre kandidate ;)

Pa še nekaj... včasih se zgodi, da ima nov zaposleni delovne navade, ampak se ne zna vklopit v team... Tudi takšnemu se zahvalimo za sodelovanje.

Lepo si povedal. Izbirati znate dobre kandidate, ne pa najboljših. Recimo najboljši kandidati za dodano vrednost se zelo težko vklapljajo v nekakšne teame. Poleg tega o neizbranem kandidatu nikoli ne moreš soditi kaj bi naredil za firmo, če bi ga sprejeli.

Je pa seveda vse zelo odvisno od specifike delovnega mesta. Tudi vprašalniki in izpraševalci. Pri Googlu (oziroma pri katerikoli firmi, ki rabi vrhunske kadre) so razvili celo znanost o tem in po spletu krožijo njihovi sprejemni testi oziroma humorna in intelektualna vprašanja raznih vrst. Na koncu pa so nagnali nekega Jamesa Damorja iz čisto drugačnih razlogov. Rekel je nekako, da se moški in ženske biološko razlikujemo in je bila to prehuda za Google.

P.S.: Samo malo kramljam...........