Sam a veš kako je to v javnem sektorju? Človeka ne moreš prisiliti, da dela. Samo gladiš in prosiš lahko. In upaš, da bo vsaj del tega folka normalno delal. Tisti najbolj lenuharski ti hitro na bolniško spizdijo.

Meni se je enkrat zgodilo, da je bila ženska, ki je reševala vlogo najprej na dopustu. Nato pa še na bolniški. Šele na mojo izrecno vztrajanje in teženje so potem primer dodelili drugi osebi. Mesec in pol izgubljenega, ne da bi se za milimeter zadeva premaknila. Delo pa čaka.

Ti lahko povem tudi bizaren primer, ki se mi je zgodil, ki ti pove vse o načinu dela. V pisarni A sem moral nekaj urediti. In sem jim rekel, da papir X lahko pridobijo po uradni dolžnosti, na istem oddelku, v sosednji pisarni. Mi ženska reče ja res lahko tako naredimo, samo jaz moram potem napisati dopis, ga poslati tej drugi ženski v sosednjo pisarno. Potem mi mora ona odgovoriti in bo samo ta del trajal več kot en teden. In kaj sem naredil? Stopil sem v sosednjo pisarno B, zahteval kopijo tega dokumenta. Jo dobil v manj kot 1 minuti, jo dostavil s pisarno A in zadeva je bila rešena.

Jaz v dveh dneh prevedem dokumente pri sodnem tolmaču, jih požigosam pri dveh različnih konzulatih (slovenski dela samo 3x tedensko), vložim oz. dopolnim vlogo na Upravni enoti (kjer se čaka tudi do dve ure, da prideš na vrsto). Se ne da v krajšem času narediti. Ni fizične možnosti, da bi to naredil v enem dnevu, je ni. No potem pa moja vloga nekje čaka, da se jo nekdo dotakne dva ali tri mesece.

Vidim recimo kako Kosovarji pizdakajo in nadirajo uslužbenke na Upravni enoti. Jim kdaj celo grozijo. A zaposleni v pisarnah Zavoda za zaposlovanje v Ljubljani se delajo norca. Celo sranje so prevalili na upravne enote, konkretno na tiste najslabše plačane na okencih, medtem ko oni po polžje rešujejo vloge.