43 min
Kako ravnati ob kibernetskih incidentih? Razlagamo v šestih korakih
58 min
Kaj se lahko naučimo od lanskih poplav? (PRO)
1 ura
DZU-ji vidijo priložnost v krepitvi digitalnih prodajnih kanalov
1 ura
Odlagališče odpadkov za NEK že zdaj presega 227 milijonov evrov
2 uri
V Indiji so stekle maratonske volitve - zmago si obeta premier in šef nacionalistične stranke Modi
2 uri
Sandoz začenja gradnjo razvojnega centra v Ljubljani, Novartis v bližini dokončuje novo tovarno
2 uri
Koliko so lani zaslužili menedžerji borznih družb in koliko jim je pobrala država 10
3 ure
Renault in CMA CMG z dodatnimi milijoni za projekt lahkega električnega dostavnika
3 ure
TOP ČLANKI - Kaj danes berete
3 ure
Z brniškega letališča lani za skoraj tretjino več potnikov kot leto prej
4 ure
Globalno bo letos prodaja gradbene opreme malenkost upadla
4 ure
Cene industrijskih proizvodov mesečno malenkost gor, na letni ravni navzdol
4 ure
Kakšna bo slovenska zgodba najbolj razkošne škode
5 ur
Policija danes poostreno nadzira prekoračitve hitrosti
6 ur
Kako smo razglasili ESG-prvaka 2024 in zakaj so udeleženci (tudi nam) tako ploskali
6 ur
Sedež združene NKBM in SKB bo v Ljubljani; Se bo izpraznila še ena velika bančna stavba v prestolnici? 1
6 ur
Zakaj je energetska samooskrba za podjetja tako pomembna in kakšne so rešitve na trgu? (Oglas)
6 ur
Citroën razkriva sedemsedežni SUV C3 aircross
7 ur
V Petrolu bodo predlagali 1,8 evra dividende bruto, več kot lani
7 ur
Praznik narave v Izoli

Prikaz samo enega sporočila - znotraj teme...

philips sporočil: 6.715
[Endimion]
Sam podatek kolikšen delež dolga imaš glede na ekonomski output je samo en del slike. Pomebne so OM, ki ta tvoj output gulijo za obresti.

Reviva da imava dve državi, ki imata različne stopne zadolženosti. Država A ima 40% javnega dolga v BDP, Država B pa 120%. A A na to plačuje 3% obresti, B pa 1%.

V obeh primerih je strošek obresti 1,2% BDP-ja

Potem je razlika a je ta dolg ves zunanji, ali je kaj notranjega... če je notranji potem težava ni tako velika, saj država dolguje subjektom znotraj sebe. Najprej plačuješ davke, pol pa ti država to vrne v obliki obresti na denimo naložbe vzajemnih skladov :) Zunanji puf je mal drgačna liga prvakov :) Ti te lahko fejst za jajca vlečejo. Po drug strani pa... gre kdaj kaka država tuut na kant, in pol manj boli, ker ne zajebeš lastnega naroda :)
In Bajuk je notranji dolg zamenjal za zunanjega. In potem so bile naše banke polne denarja. Tudi to je del razlogov za noro posojanje...

Neposredni odgovori na sporočilo št. 2720559

Strani: 1

Endimion sporočil: 10.300
Tam bi lah Bajuk naredil bolj malo... kvečjemu preko BS dvigal procent obvezne rezerve, pa bi ga spet jebali da duši gospodarsko rast.

Slovenija je leta 2004 se mi zdi da vstopila v ERM2. Do takrat je BS s knajpanjem tečaja tolrja lahko pomagala izvoznikom da so bili konkurenčni. Čim je bil SIT enkrat s tavelkimi žebli pribit na € te berglce nismo mel več.

Po drugi trani pa so bile prav zaradi ERM2 naše banke pripuščene k mednarodnemu tujemu financiranju. valutno tveganje je sa posojilodajalce docela odpadlo. In pol s(m)o vsi skup naredili oslarijo. Najprej smo si na polno zunaj sposodli... pol pa v precej merah zunaj od teh istih tujcev nakupili njihovo robo.

IN to je laufalo.. dokler ni več laufalo. Če ti gre brutto zunanji dolg iz 15 milijard na 40 milijard, pol ti je lahko jasno da ni noben čudež met 6% rasti BDP-ja.

forum.finance.si/?m=...652&single

Strani: 1