Strani: 1

sopranos sporočil: 11.404
[#2720533] 29.06.18 12:50
Odgovori   +    7
Tole mi je malo čudno. Statistični urad pravi, da je bil dolg konec leta 2017 73,6% BDP. V prvem četrtletju je naš BDP rastel, hkrati pa smo ustvarili proračunski presežek. Torej pokazatelja, ki pravita, da bi se moral naš dolg znižati. Tako v relativnem kot v absolutnem znesku.

Hkrati pa se je dolg povečal za 1,1 milijarde EUR zaradi dolgoročnih vrednostnih papirjev? Mi lahko kdo to malo pojasni?
Endimion sporočil: 10.252
[#2720535] 29.06.18 13:32 · odgovor na: sopranos (#2720533)
Odgovori   +    8
Zadnja sprememba: Endimion 29.06.2018 13:38
Tu je konsolidiran podatek za prvih 5 mesecev.


shrani.si/f/3b/pH/uV...evanje.png

Kot vidiš, se je država močno zadolžila v Januarju in Marcu, vendar je marca, aprila in maja pa je odplačevala dolg.

V juniju mastne zadolžitve ni bilo, in jim je za njo zmanjkalo časa, in bo podatek za q2 kazal znižanje zadolžitve.

Konsolidirano gledano (RS + skladi + občine) pa za prvih pet mesecev izkazujejo 138 milijonov celokupnega presežka, ter 732 milijonov primarnega presežka (brez plačil obresti na dolg)

Nekaj pa je vseeno dodalo umno ravnanje zakladnice s pametno menjavo dolžniških VPP, ki nam malce znižujejo trenutno obremenitev proračunov.

To je za okoli 100 milijonov (na obeh koncih) boljši rezulltat kot lani. Je tudi bistveno boljši boljši od famoznega leta 2008. ko smo v enakem obdobju imeli okoli 110 milijonov celokupnega presežka, a le 376 milijonov primarnega. Pri čemer celokupni prihodki niso 2x večji ampak za dobrih 9,5% večji.

Na kvartalne podatke vpliva veliko dejavnikov, in podatki niso med kvartali primerljivi že znotraj države same, kamoli na meddržavni ravni. Slovenija se zadolži v januarju, Francija pa denimo v Aprilu...
anon-49383 sporočil: 3.465
[#2720536] 29.06.18 13:53 · odgovor na: sopranos (#2720533)
Odgovori   +    1
[sopranos]
Tole mi je malo čudno. Statistični urad pravi, da je bil dolg konec leta 2017 73,6% BDP. V prvem četrtletju je naš BDP rastel, hkrati pa smo ustvarili proračunski presežek. Torej pokazatelja, ki pravita, da bi se moral naš dolg znižati. Tako v relativnem kot v absolutnem znesku.

Hkrati pa se je dolg povečal za 1,1 milijarde EUR zaradi dolgoročnih vrednostnih papirjev? Mi lahko kdo to malo pojasni?
Kolikor jaz razumem se zdaj zadlževanja opravljaljo zgolj za menjavo obstoječega dolga. Ker ima proračun po plačilu obresti presežek, potreb po novem zadolževanju ni, za letos je probelem refinanciranj mimo. Grafično se da videt tule.

www.mf.gov.si/si/sti...=1&slide=0


Če bo to trajalo, bi se lahko nabralo kakih sto mio, ki bi jih investirali v odplačilo glavnic. Morebitna prodaja kakega državnega prmoženja bi pospešila odplačilo glavnic in dolg bi začel upadati tudi v absolutni številkah.
anon-317028 sporočil: 30.415
[#2720544] 29.06.18 14:23 · odgovor na: anon-49383 (#2720536)
Odgovori   +    2
[janeztomazic]
> [sopranos]
> Tole mi je malo čudno. Statistični urad pravi, da je bil dolg konec leta 2017 73,6% BDP...
>
> Hkrati pa se je dolg povečal za 1,1 milijarde EUR zaradi dolgoročnih vrednostnih papirjev? Mi lahko kdo to malo pojasni?

Kolikor jaz razumem se zdaj zadlževanja opravljaljo zgolj za menjavo obstoječega dolga. Ker ima proračun po plačilu obresti presežek, potreb po novem zadolževanju...
Pred nedavnim smo stare dolgove poplačevali po sistemu, da smo npr. poplačali 500 milijonov dolarskega dolga s prodajo obveznic v višini milijarde evrov in namesto 500 milijonov dolga v dolarjih smo dobili milijardo dolga v evrih. Želiš reči, da se tako ne dela več?
Endimion sporočil: 10.252
[#2720545] 29.06.18 14:25 · odgovor na: (#2720540)
Odgovori   +    5
Saj oba veva da niso imeli dost zraven....

To je naredilo gospodarstvo. In to na javne finance vpliva tako na prihodkovni kot odhodkovni strani. na prvi skozi povečane prilive, na drugi pa z zmanjšanjem državnih stroškov za social, manj doplačil za pokojnine, etc...


Je pa stvar vsake politike, da si take reči pripiše kot zasluge, ko se zgodijo v njenem mandatu.

Politično demagoško bi bilo reči, da je je Cerar super predsednik vlade. Ampak pod njegovo vlado se je pumpanje javnega dolga umirilo, javne finance so uravnotežene, strošek za penzije celo malce upada, strošek obresti ravno tako, brezposelnost je šla iz 120.000 na 75.000.

Fakin nenadjebljivo dobro. Tak track record smo imeli samo med 2004 in 2008. vzroki so bili takrat drugačni, posledive pa precej podobne. ampak za ona leta se danes še vedno "oni ta drugi" trkajo po prsih.

Zakaj se torej cerar za tole zdaj ne bi smel?

Tudi v ZDA, kjer politika naj ne bi imela prste v realekonomiji, je glavno vprašanje volitev "How many jobs did one create" :)

Kot da jih Obama ali pa Trump dejansko kreirata.
sopranos sporočil: 11.404
[#2720546] 29.06.18 14:32 · odgovor na: Endimion (#2720535)
Odgovori   +    1
[Endimion]
Tu je konsolidiran podatek za prvih 5 mesecev.


shrani.si/f/3b/pH/uV...evanje.png

Kot vidiš, se je država močno zadolžila v Januarju in Marcu, vendar je marca, aprila in maja pa je odplačevala dolg.

V juniju mastne zadolžitve ni bilo, in jim je za njo zmanjkalo časa, in bo podatek za q2 kazal znižanje zadolžitve.

Konsolidirano gledano (RS + skladi + občine) pa za prvih pet mesecev izkazujejo 138 milijonov celokupnega presežka, ter 732 milijonov primarnega presežka (brez plačil obresti na dolg)

Nekaj pa je vseeno dodalo umno ravnanje zakladnice s pametno menjavo dolžniških VPP, ki nam malce znižujejo trenutno obremenitev proračunov.

To je za okoli 100 milijonov (na obeh koncih) boljši rezulltat kot lani. Je tudi bistveno boljši boljši od famoznega leta 2008. ko smo v enakem obdobju imeli okoli 110 milijonov celokupnega presežka, a le 376 milijonov primarnega. Pri čemer celokupni prihodki niso 2x večji ampak za dobrih 9,5% večji.

Na kvartalne podatke vpliva veliko dejavnikov, in podatki niso med kvartali primerljivi že znotraj države same, kamoli na meddržavni ravni. Slovenija se zadolži v januarju, Francija pa denimo v Aprilu...
Hvala za podrobnejšo razlago. Saj to sem tudi jaz sklepal. Nisem pa vedel, da to, da se zadolžijo za rezervo imenujejo nakup dolgoročnih vrednostnih papirjev. To se mi je zdelo nenavadno. Ker to se meni zdi bolj kot kakšna naložba oz. nakup, ki ni povezan s samim proračunom. Zato sem pa prosil za razlago.

Moja ocena je bila in še vedno je (zato sem pa moral vprašati :)), da če bo šlo tako naprej, bi moral konec letošnjega leta dolg v BDP pasti pod 70%. In če potem prodamo še NLB in Abanko ter da v tem času ne bo recesije, smo lahko leta 2020 na 60% dolga v BDP. To je pa že neka zdrava raven.

Sploh se mi zdi pomembno to, kar sva se že pred časom pogovarjala - da imamo zadnja 3 leta enormen presežek v menjavi s tujino. In če imamo urejeno finančno stanje podjetij, posameznikov in države, potem smo v vseh pogledih bolje pripravljena na morebitne zunanje šoke kot leta 2008.
sopranos sporočil: 11.404
[#2720550] 29.06.18 14:40 · odgovor na: anon-49383 (#2720536)
Odgovori   +    2
[janeztomazic]
> [sopranos]
> Tole mi je malo čudno. Statistični urad pravi, da je bil dolg konec leta 2017 73,6% BDP. V prvem četrtletju je naš BDP rastel, hkrati pa smo ustvarili proračunski presežek. Torej pokazatelja, ki pravita, da bi se moral naš dolg znižati. Tako v relativnem kot v absolutnem znesku.
>
> Hkrati pa se je dolg povečal za 1,1 milijarde EUR zaradi dolgoročnih vrednostnih papirjev? Mi lahko kdo to malo pojasni?

Kolikor jaz razumem se zdaj zadlževanja opravljaljo zgolj za menjavo obstoječega dolga. Ker ima proračun po plačilu obresti presežek, potreb po novem zadolževanju ni, za letos je probelem refinanciranj mimo. Grafično se da videt tule.

www.mf.gov.si/si/sti...=1&slide=0


Če bo to trajalo, bi se lahko nabralo kakih sto mio, ki bi jih investirali v odplačilo glavnic. Morebitna prodaja kakega državnega prmoženja bi pospešila odplačilo glavnic in dolg bi začel upadati tudi v absolutni številkah.
Ja, samo vseeno je hecno to poimenovanje "nakup dolgoročnih vrednostnih papirjev". Na to, zakaj so to tako poimenovali še vedno nisem dobil odgovora.

Trenutno so zadeve super. In hvala bogu da je temu tako. Vseeno pa se to s kakšnim enormnim dvigom plač v javnem sektorju, kot recimo zahteva Štrukelj, to lahko zelo hitro spremeni. Če bo šlo tako naprej, kot gre sedaj, potem je to noro dobro. Ampak recimo dvig plač za recimo 400-800 milijonov EUR na letni ravni, lahko zadevo v trenutku iz presežka spremeni v primanjkljaj. In ne pozabimo, da drugi strani ribnika je norec, ki hoče uničiti EU, še zlasti pa našo največjo trgovinsko partnerico Nemčijo. Od Nemčije je precej odvisna tudi naša druga trgovinska partnerica Avstrija. Mi, Nemci in Avstrijci pa tvorimo osnovo turizma v naši tretji veliki trgovinski partnerici Hrvaški. Zato je vseeno treba biti nekoli previden in tudi zmeren. Ali bo bodoča vlada to zmogla, pa je zelo veliko vprašanje. Nočem biti pesimističen, a vseeno, tudi tak butelj kot je Trump, lahko povzroči zelo hitro, zelo veliko škode. In nekaj kar je še danes izgledalo super, je lahko jutri videti popolnoma drugače.
anon-317028 sporočil: 30.415
[#2720554] 29.06.18 14:42 · odgovor na: sopranos (#2720546)
Odgovori   +    1
Zadnja sprememba: anon-317028 29.06.2018 14:43
[sopranos]
> [Endimion]
> Tu je konsolidiran podatek za prvih 5 mesecev.
>
> shrani.si/f/3b/pH/uV...evanje.png
>
Hvala za podrobnejšo razlago. Saj to sem tudi jaz sklepal. Nisem pa vedel, da to, da se zadolžijo za rezervo imenujejo nakup dolgoročnih vrednostnih papirjev. To se mi je zdelo nenavadno. Ker to se meni zdi bolj kot kakšna naložba oz. nakup, ki ni povezan s samim proračunom. Zato sem pa prosil za razlago.
Kolikor vemo je Cerarjeva vlada upočasnila povečanje javnega dolga z zmanjšanjem državnih rezerv za več kot 2 milijarde evrov.
Endimion sporočil: 10.252
[#2720556] 29.06.18 14:45 · odgovor na: sopranos (#2720546)
Odgovori   +    1
Sam podatek kolikšen delež dolga imaš glede na ekonomski output je samo en del slike. Pomebne so OM, ki ta tvoj output gulijo za obresti.

Reviva da imava dve državi, ki imata različne stopne zadolženosti. Država A ima 40% javnega dolga v BDP, Država B pa 120%. A A na to plačuje 3% obresti, B pa 1%.

V obeh primerih je strošek obresti 1,2% BDP-ja

Potem je razlika a je ta dolg ves zunanji, ali je kaj notranjega... če je notranji potem težava ni tako velika, saj država dolguje subjektom znotraj sebe. Najprej plačuješ davke, pol pa ti država to vrne v obliki obresti na denimo naložbe vzajemnih skladov :) Zunanji puf je mal drgačna liga prvakov :) Ti te lahko fejst za jajca vlečejo. Po drug strani pa... gre kdaj kaka država tuut na kant, in pol manj boli, ker ne zajebeš lastnega naroda :)
Endimion sporočil: 10.252
[#2720558] 29.06.18 14:56 · odgovor na: anon-317028 (#2720554)
Odgovori   +    2
[FIN-311684]
> [sopranos]
> > [Endimion]
> > Tu je konsolidiran podatek za prvih 5 mesecev.
> >
> > shrani.si/f/3b/pH/uV...evanje.png
> >
> Hvala za podrobnejšo razlago. Saj to sem tudi jaz sklepal. Nisem pa vedel, da to, da se zadolžijo za rezervo imenujejo nakup dolgoročnih vrednostnih papirjev. To se mi je zdelo nenavadno. Ker to se meni zdi bolj kot kakšna naložba oz. nakup, ki ni povezan s samim proračunom. Zato sem pa prosil za razlago.
>

Kolikor vemo je Cerarjeva vlada upočasnila povečanje javnega dolga z zmanjšanjem državnih rezerv za več kot 2 milijarde evrov.

ampak za te dve milijardi smo ravno tako plačevali obresti, saj to ni bila akumulacija bog te nima rad. ta država ni skup spravila 2 milijardi čistega v vseh 27 letih :)

poglejva kaj pravijo podatki iz proračunske B bilance:
povečanje/zmanjšanje sredstev na računih za ves čas cerarjeve vlade:

2014: +1945,773 mio €
2015: -185,544 mio €
2016: -1192,356 mio €
2017: +483,783 mio €
2018: +554,778 mio €

podatek za 2018 je za prvih 5 mesecev, a sem za leto 2014 vzel komplet leto, pa cerar ni bil ves čas predsednik vlade.

zdaj pa vzemi digitronček pa si seštej kakšna je bila celokupna dinamika polnenja in praznenja te vreče pod cerarjevo batino :)
philips sporočil: 6.715
[#2720559] 29.06.18 14:58 · odgovor na: Endimion (#2720556)
Odgovori   +    2
[Endimion]
Sam podatek kolikšen delež dolga imaš glede na ekonomski output je samo en del slike. Pomebne so OM, ki ta tvoj output gulijo za obresti.

Reviva da imava dve državi, ki imata različne stopne zadolženosti. Država A ima 40% javnega dolga v BDP, Država B pa 120%. A A na to plačuje 3% obresti, B pa 1%.

V obeh primerih je strošek obresti 1,2% BDP-ja

Potem je razlika a je ta dolg ves zunanji, ali je kaj notranjega... če je notranji potem težava ni tako velika, saj država dolguje subjektom znotraj sebe. Najprej plačuješ davke, pol pa ti država to vrne v obliki obresti na denimo naložbe vzajemnih skladov :) Zunanji puf je mal drgačna liga prvakov :) Ti te lahko fejst za jajca vlečejo. Po drug strani pa... gre kdaj kaka država tuut na kant, in pol manj boli, ker ne zajebeš lastnega naroda :)
In Bajuk je notranji dolg zamenjal za zunanjega. In potem so bile naše banke polne denarja. Tudi to je del razlogov za noro posojanje...
Endimion sporočil: 10.252
[#2720563] 29.06.18 15:09 · odgovor na: philips (#2720559)
Odgovori   +    6
Tam bi lah Bajuk naredil bolj malo... kvečjemu preko BS dvigal procent obvezne rezerve, pa bi ga spet jebali da duši gospodarsko rast.

Slovenija je leta 2004 se mi zdi da vstopila v ERM2. Do takrat je BS s knajpanjem tečaja tolrja lahko pomagala izvoznikom da so bili konkurenčni. Čim je bil SIT enkrat s tavelkimi žebli pribit na € te berglce nismo mel več.

Po drugi trani pa so bile prav zaradi ERM2 naše banke pripuščene k mednarodnemu tujemu financiranju. valutno tveganje je sa posojilodajalce docela odpadlo. In pol s(m)o vsi skup naredili oslarijo. Najprej smo si na polno zunaj sposodli... pol pa v precej merah zunaj od teh istih tujcev nakupili njihovo robo.

IN to je laufalo.. dokler ni več laufalo. Če ti gre brutto zunanji dolg iz 15 milijard na 40 milijard, pol ti je lahko jasno da ni noben čudež met 6% rasti BDP-ja.

forum.finance.si/?m=...652&single
sopranos sporočil: 11.404
[#2720565] 29.06.18 15:12 · odgovor na: Endimion (#2720556)
Odgovori   +    0
[Endimion]
Sam podatek kolikšen delež dolga imaš glede na ekonomski output je samo en del slike. Pomebne so OM, ki ta tvoj output gulijo za obresti.

Reviva da imava dve državi, ki imata različne stopne zadolženosti. Država A ima 40% javnega dolga v BDP, Država B pa 120%. A A na to plačuje 3% obresti, B pa 1%.
To je seveda res. Ampak država nima tega dolga v enem znesku, ampak je to razbito na 100 ali več manjših dolgov, ki imajo različno višino, ročnost in različno stopnjo obrestne mere itd. In se lahko recimo pri državi, ki ima 120% dolga v BDP ti pribitki zelo hitro, čez noč začnejo dvigovati. Praviloma se to zgodi ravno v času recesije, ko BDP države upade, je država v stiski. In se ji potem še enormno povečajo obresti. In je zato še toliko bolj ranljiva za kakšne bolj agresivne zunanje sklade. Še bolj so tukaj ranljive majhne države kot je Slovenija.
V obeh primerih je strošek obresti 1,2% BDP-ja

Potem je razlika a je ta dolg ves zunanji, ali je kaj notranjega... če je notranji potem težava ni tako velika, saj država dolguje subjektom znotraj sebe. Najprej plačuješ davke, pol pa ti država to vrne v obliki obresti na denimo naložbe vzajemnih skladov :) Zunanji puf je mal drgačna liga prvakov :) Ti te lahko fejst za jajca vlečejo. Po drug strani pa... gre kdaj kaka država tuut na kant, in pol manj boli, ker ne zajebeš lastnega naroda :)
Seveda, v tem se popolnoma strinjam s tabo. Država konec koncev lahko v skrajnem primeru nacionalizira premoženje državljanov in ima potem dolg 0. Ampak tudi visok notranji dolg ima številne posledice, ki zelo negativno vplivajo na delovanje in življenje podjetij in posameznikov.
sopranos sporočil: 11.404
[#2720569] 29.06.18 15:20 · odgovor na: Endimion (#2720545)
Odgovori   +    0
[Endimion]
Saj oba veva da niso imeli dost zraven....

To je naredilo gospodarstvo. In to na javne finance vpliva tako na prihodkovni kot odhodkovni strani. na prvi skozi povečane prilive, na drugi pa z zmanjšanjem državnih stroškov za social, manj doplačil za pokojnine, etc...


Je pa stvar vsake politike, da si take reči pripiše kot zasluge, ko se zgodijo v njenem mandatu.

Politično demagoško bi bilo reči, da je je Cerar super predsednik vlade. Ampak pod njegovo vlado se je pumpanje javnega dolga umirilo, javne finance so uravnotežene, strošek za penzije celo malce upada, strošek obresti ravno tako, brezposelnost je šla iz 120.000 na 75.000.

Fakin nenadjebljivo dobro. Tak track record smo imeli samo med 2004 in 2008. vzroki so bili takrat drugačni, posledive pa precej podobne. ampak za ona leta se danes še vedno "oni ta drugi" trkajo po prsih.

Zakaj se torej cerar za tole zdaj ne bi smel?

Tudi v ZDA, kjer politika naj ne bi imela prste v realekonomiji, je glavno vprašanje volitev "How many jobs did one create" :)

Kot da jih Obama ali pa Trump dejansko kreirata.
Kar se stroška za penzije tiče je seveda s stališča javnih financ super, da se je rast ustavila in da celo malenkostno upada. Ampak s stališča upokojencev pa to pomeni, da njihov standard močno upada. To pa pomeni, da se med njimi krepi jeza in razočarjanje. Gre za veliko volilno telo, ki se bo zato vedno bolj nagibalo k populizmom vseh vrst. S populisti pa je praviloma tako, da z bencinom gasijo ogenj in se praviloma končajo tako, da je na koncu rezultat še slabši, kot je bil pred tem.

Zato je na tem področju treba nekaj narediti. No, morali bi na tem področju začeti delati že 30 let nazaj, pa nismo. Ampak bolje danes, kot pa čakati še nadaljnih 10, 20 let.
sopranos sporočil: 11.404
[#2720571] 29.06.18 15:22 · odgovor na: (#2720555)
Odgovori   +    0
[BeliF]
> [sopranos]
> Moja ocena je bila in še vedno je (zato sem pa moral vprašati :)), da če bo šlo tako naprej, bi moral konec letošnjega leta dolg v BDP pasti pod 70%. In če potem prodamo še NLB in Abanko ter da v tem času ne bo recesije, smo lahko leta 2020 na 60% dolga v BDP. To je pa že neka zdrava raven.

če ne bo recesije in prodamo nlb in abanko bi lahko bili konec 2020 na 55% ali še nižje. odvisno koliko bo inflacije in gospodarske rasti

ampak jaz nebi prehitro delal računov brez krčmarja. lahko da nas bo septembra ob praznovanju desete obletnice Lehman Brothers že močno bolelaa glava
Imaš prav. Saj na to sem tudi opozarjal. Ampak danes vidim v ljudeh že tisti blazen, pohlepen pogled, ko se ne menijo več za nevarnosti. Vidijo samo še rožice in neskončno rast. Upam, da bo vsaj na področju upravljanja z javnimi financami prevladal trezen, in bolj previden pogled.
sopranos sporočil: 11.404
[#2720586] 29.06.18 17:00 · odgovor na: (#2720584)
Odgovori   +    1
[BeliF]
> [sopranos]
> Kar se stroška za penzije tiče je seveda s stališča javnih financ super, da se je rast ustavila in da celo malenkostno upada. Ampak s stališča upokojencev pa to pomeni, da njihov standard močno upada. To pa pomeni, da se med njimi krepi jeza in razočarjanje.

deloma gre tudi za spremenjeno strukturo upokojencev. tisti s prevelikimi pokojninami glede na vplačila postopoma izumirajo, nadomeščajo pa jih novi z bolj "pravično" določenimi pokojninami (čeprav tudi trenutne pokojnine niso pravično določene ker se pri izračunu ne upošteva celotna doba vplačevanja ampak samo iz časa samostojne slovenije - če bi jim "pravično" računali še tisto ničvrednost iz časa hiperinflacije dinarja bi morale biti trenutne pokojnine še vedno krepko nižje kot so)
Večina upokojencev s polno delovno dobo dobiva med 500-700 EUR pokojnine. Sedaj pa če si sam, te samo tekoči stroški stanovanja pridejo čez 200 EUR. Potem še kakšna zdravila, hrana itd. Če sta bila recimo prej dva, pa da ti partner umre. Samo stroški pogreba so cca. 2.000 EUR. Da se ti kaj pokvari in moraš v večjo investicijo, pa zna biti že velik problem. Nič kaj fletno ni, ko si na stara leta brez denarja.

Kako je z ljudmi, ki nimajo lastne nepremičnine si pa sploh ne morem zamisliti. In takih med delovno populacijo je kar nekaj. In te čaka na starost zelo težko življenje tukaj v Sloveniji.
sopranos sporočil: 11.404
[#2720591] 29.06.18 17:51 · odgovor na: (#2720588)
Odgovori   +    4
[BeliF]
kaj čmo. zaslužili bi si vsaj 50% nižje penzije pa še kar jamrajo. jaz nisem kriv da so podpirali bankrotiran diktatorski režim in Titu mahali z zastavicami potem pa v samostojno državo prišli praznih žepov. oni so zafukal, ne jaz
No ja, to kar je danes ni posledica podpiranja Tita, ampak tistega kar smo naredili oz. nismo naredili ko smo se osamosvojili.

Namesto odpuščanja ljudi v novi državi Sloveniji, smo ljudi raje upokojevali pri 40. ali 50. letih. Namesto ustvarjanja spodbudnega okolja za investicije, smo se raje odločili za močno regulacijo, zapiranje, krepitev državnega lastništva itd.

Če samo gledaš koliko smo izgubili denarja, ko smo po šalabajzersko prodajali oz. neprodajali firme. Zneski se merijo v milijardah EUR. Ker pač ne razumemo stvari.
anon-207617 sporočil: 6.899
[#2720594] 29.06.18 18:17 · odgovor na: (#2720584)
Odgovori   +    7
[BeliF]
če bi jim "pravično" računali še tisto ničvrednost iz časa hiperinflacije dinarja bi morale biti trenutne pokojnine še vedno krepko nižje kot so)
Ne razumem tega neskoncnega predrkavanja z nekaksnim "preracunavanjem". To mlatenje oslove sence samo povecuje konfuzno nerazumevanje bolezenskega stanja slo druzbe.

Tako Yuga, kot kasneje 15 let Slovenija, je furala politiko depreciacije valute za futranje ljudskih apetitov in hkratno vzdrzevanje cenovne konkurencnosti izvoznega gospodarstva. Zato je absurd, da bi karkoli "izracunavali", ker ne obstaja nikakrsen sistem, nikakrsno zanesljivo investiranje, ki bi omogocalo plemenitenje sredstev vsaj priblizno v koraku z naso inflacijo v katerem koli obdobju od sedemdesetih pa tja do 2005 (oziroma vse do danes, ko je inflacija sicer sla dol, donosnost investiranja pa prav tako).

Temelj pokojnin je nasa "druzbena pogodba" - nasa drzavna ureditev, v kateri VSAKOKRATNA aktivna populacija VZDRZUJE upokojeno populacijo s SPROTNO obdavcitvijo/obprispevcenostjo. Pokojnine so socialni transfer, njih visina temelji na volilni moci 600K upokojencev in se tistih 100K ki vedo da bodo zelo hitro tudi sami upokojenci. Kontrautez tem zeljam je placilna sposobnost aktivne populacije, moral pa bi biti tudi odpor aktivne populacije do tega davka/prispevka... ampak ga ni.

Nobene visine davkov ali na drugi strani, visine proracunskih izdatkov, ki jih placujejo/prejemajo vecje interesne skupine drzavljanov neke drzave, ne mores bazirati v kakrsni koli univerzalni "pravicnosti". Ne obstaja nic takega kot "pravicni" davek/prispevek ali "pravicna" pokojnina/socialna pomoc/otroski dodatek" ali "pravicna mera" javnega zdravstva/javnega solstva. Razmerja druzbenega prerazdeljevanja nimajo s pravicnostjo pol kurca veze. So posledica (slucajnih) zgodovinskih situacij in kulturnih nagnjen posameznih narodov. Nekatere pametnejse drzave poskusajo ta razmerja urejati utilitaristicno - torej tako, da je kumulativno vec koristi kot skode - pa tudi to je precej vige vage.

Komur ne pase brutalna visina obdavcitve aktivne populacije, ki se steka k upokojencem, mora aktivno, glasno volilno nastopiti proti temu - loviti mora glasove tiste mnozice, ki je obdavcena in od teh davkov nima nobenega haska. In potem mora v parlamentu neusmiljeno vztrajati med janso in golobicevimi polizdelki, da bo svoje stolcke dal tistemu, ki bo oladil na davkih in prispevkih na delo.

Ker Slovenskemu volovcu seveda manjka se kakih 200 let razvoja, da bo dojel preprosto naravo zgornjega odstavka, je edina alternativa, da se izselis tja, kjer so nizji davki. Absurdistanski sistem futranja gerontokracije in ubijanja aktivne populacije z inspektorskimi odredi za eksekucijo podjetnistva ter 50+% davki na delo trenutno zavirajo zgolj mednarodni vplivi.

Investitorji, ki drzavi jasno povejo, da ce hoce delovna mesta, naj si te absurdistanske prispevke placuje sama, in kapitalu podrejene institucije a la IMF in OECD, ki drzavi obcasno namignejo, da naj neha ubijati produktivne na racun zalezanih - to so trenutno edine sile ki vsaj malo delajo v korist delovno aktivnega proletariata. Superobdavceni slovenski delavec ali podjetnik se raje ubada s tem, kako priti do te ali one subvencije ali olajsave. Failed state.
sopranos sporočil: 11.404
[#2720601] 29.06.18 18:52 · odgovor na: (#2720592)
Odgovori   +    2
[jezdec666]
Glede državnih kompanij se deloma lahko strinjamo , a če bi razprodali vse v 90. bi dobili še dosti manj. Nismo pa imeli ne znanja, ne davčne politike, ne ustreznega drugega pokojninskega stebra, da bi več varčevali v delnicah in bi več ostalo nam. Pa tudi znanja upravljanja s tem niti nimamo. Gorenje je šolski primer.
Saj nisem rekel, da bi morali vse takoj prodati. Saj ni bilo potrebe. Ampak mi smo bili že globoko v letu 2000, pa še vedno nič. Poglej samo primer Telekoma, kakšen denar se je zanj ponujal, pa smo rekli ne.

Ali pa primer pivovarske vojne. Skorumpirani bebci in vaški posebneži v Državnem zboru so za nacionalni interes določili pivo. Namesto, da bi zadevo prodali, smo v to pizdarijo vrgli nekaj 100 milijonov EUR denarja, ki jih nikoli več ne bomo videli.

Ja, Gorenje je tudi en tak super primer.

NLB, imeli smo možnost banko prodati. Bi iz nje izšli kot zmagovalci. Danes je bilanca te zgodbe več kot 2 milijardi EUR minusa.

Pa ko smo že v 90. letih. Ko se je tujce omejevalo pri trgovanju v Sloveniji. In so se zato podjetja lastninila pod ceno. In to z vodstvi, ki so bila brez znanja in vizije. V tem prvem valu je bilo razmeroma malo uspešnih zgodb.

Misliš, da smo se kaj naučili v teh skoraj 30 letih kapitalizma? Skrajna stranka kot je Levica je dobila 10% glasov. Na naslednjih volitvah zna dobiti 15%. Poglej samo kakšne lekarne in podobno. Ali to, da je frizer reguliran poklic. Morda primer bencinskih servisov. Sedaj ko vsi investirajo v elektriko, hibride itd., bomo mi počasi dobili 3 nacionalne mreže bencinskih servisov. S tem, da ima Petrol 300+ servisov, OMV okoli 100, MOL pa manj kot 50.

Strani: 1