Obdobje med 15. in 17.stoletjem je bilo obdobje relativnega miru med najmočnejšimi državami, monarhijami tedanje Europe. Zakaj sem napisal relativnga zato ker se v tem času dogaja reformacija in protireformacija ki se bo v nemsškem delu Europe prelila v 40 letno versko vojno znotraj zahodnega krščanstva med katoliki in luterani. Samo ta vojna ni uplivala na to da ne bi medsebojno sodelovale največje pomorske države tedanje Evrope, ki so si ostanek sveta, ki so ga v teh stoletjih odkrivale in si dogovorno ustvarjale interesne cone na novo odkritih delih sveta. In ta relativni mir je trajal praktično do prve svetovne vojne, ko pride prvič resnega spospada med državami ki vse pripadajo etično zahodnemu krščanstvu, enaka zgodba se ponovi v drugi svetovni vojni s to razliko da pride po koncu te vojne do okupacije določenih teritorij zahodnega krščanstva s strani vzhodnih kristjanov in je ta okupacija trajala do podca berlinskega zidu in raspada SSSR.
Krščanstvo kot tako ni religija je predvsem etika, kot religijo jo forsirajo predvsem cerkve, ki imajo na vso stvar predvsem materialno prevarantski pogled ne pa tisto kar naj bi krščanstvo dejansko predstavljalo; etiko, tako zahodnega kot vzhodnega krščanstva.