Strani: 1

anon-317028 sporočil: 30.415
[#2717572] 09.06.18 12:17
Odgovori   +    7
Zanimivo, Orbanova Madžarska je bolj pri vrhu lestvice, Cerarjeva Slovenija je celih 15. mest za njo, Meščeva in Olivina Venezuela pa daleč zadaj, pravzaprav je sploh ni...Kam bo krenila Slovenija v primeru vladne koalicije, ki jo bo sestavljalo šest javnosektorskih strank, ki bo z davki udarila po gospodarstvu, zasebnikih in naših delavcih? Se bo približala Orbanovi Madžarski ali se bo pod Šarčevo javnosektorsko diktaturo sesula kot Venezuela po obisku bodočih Šarčevih ministrov Olive in Čegevare?

Študija tukaj: www.bertelsmann-stif...t_2018.pdf
PyotrNovak sporočil: 5.775
[#2717573] 09.06.18 12:30 · odgovor na: anon-317028 (#2717572)
Odgovori   +    7
S I R T A K I
anon-154083 sporočil: 6.570
[#2717594] 09.06.18 14:55
Odgovori   +    1
Če je Indija na zadnjem mestu, potem ta lestvica ni vredna pol kurza.
anon-154083 sporočil: 6.570
[#2717606] 09.06.18 15:32 · odgovor na: (#2717602)
Odgovori   +    1
[BeliF]
verjetno se gre za to, da je indija predvsem storitveno gospodarstvo, največje pozitivne učinke pa so pripisali industrijskim državam
Ja saj. Vsi možni helpdeski in vse možno programiranje je v Indiji. In to ne šteje? Štejejo tone jekla in betona, kot v Sovjetski zvezi?
anon-154083 sporočil: 6.570
[#2717610] 09.06.18 15:53 · odgovor na: (#2717608)
Odgovori   +    0
[BeliF]
očitno ja. indija in kitajska sta štartali skoraj iz iste pozicije pa ima danes industrijska kitajska 4x višji gdp per capita od indije
Po teh tabelah sicer bolj dobrih 2x:
tradingeconomics.com...capita-ppp
tradingeconomics.com...capita-ppp

Ampak kot rečeno, zagotovo ne more biti Indija zadnja na spisku!
anon-61428 sporočil: 4.493
[#2717635] 09.06.18 18:14
Odgovori   +    2
Ja uau mislim pride par investicij in malo vec turistov in smo visoko na lestvici. To je samo prikaz kakšen potencial ima ta država, se boljšega od Švice tam je samo sever jug tukaj pa križišče.
Endimion sporočil: 10.252
[#2717638] 09.06.18 18:26 · odgovor na: anon-154083 (#2717610)
Odgovori   +    2
Komot...

Kar je v bistvu zalostno. Startali so kot najvecja angleska kolonija... In ko sonanglezi enkrat sli.. je iz tega ratal zimbabwe.. or somewhere close.

Napram mumbai-u (ex Bombay) ali Chennai-u (ex Madras) izgledata Peking ali Shanghai kot jebena lekarna.

Kitajska gradi hitre zeleznice cez jebeno puscavo, v Indiji se vozijo na strehah vlakov, cugi pa dobesedno iz kolonialnih casov.

Imel sem cast videt ladjedelnice v Indiji in na Kitajskem. Ze leta 1998 je bila razlika precejsna. Verjamem da je zdaj se vecja.

Indijci so zalibog cigoti napram kitajcem. Vietnam je bil v vojni dobrsen del 20 stoletja pa so svetlobno leto pred indijci.
anon-154083 sporočil: 6.570
[#2717651] 09.06.18 19:54 · odgovor na: Endimion (#2717638)
Odgovori   +    0
Drugič moramo najprej pogledati link :-) Tam vse piše, v čem je finta:
The Swiss benefit the most: in Switzerland, the GDP per capita resulting from increasing globalization grew on average by 1,910 euros per year between 1990 and 2016. In India, the last ranked with respect to globalization-related welfare gains, this figure rose by an average of only 20 euros per year. China (80 euros per year) also recorded below-average gains.
The main reason for these low growth rates in the emerging countries is the low starting level of GDP per capita at the starting point of the measurement. Emerging countries such as China and India only were at the very beginning of a dramatic growth curve in 1990 and thus performed worse overall in terms of absolute gains than industrialized countries, which were already more globally interconnected at that time.
anon-434258 sporočil: 114
[#2717652] 09.06.18 19:55 · odgovor na: (#2717636)
Odgovori   +    1
[alek14]
> [republican]
> Slovenci se očitno ne zavedajo, da je za Slovenijo dolgoročno boljša vlada, ki zastopa interese gospodarstva, od vlade, ki zastopa interese javnega sektorja in upokojencev. Brez uspešnega gospodarstva ni delovnih mest, sociale in pokojnin... oziroma so na ravni Kube in Venezuele, kjer je večina prebivalcev zaposlena v javnem sektorju, povprečna mesečna plača je pa 30€.

UTD
Zaposlitev v JS je v bistvu UTD.
Ko smo na akademski ravni razglabljali o UTD, je najbolj izstopala ugotovitev, da prejemniki UTD ne smejo imeti volilne pravice, ker je njihov edini interes večja renta. Produktivnost družbe jih ne zanima. Znano?
Če imaš celotno zdravstvo in šolstvo za prejemnike UTD, ne pa za zaposlene v dveh precej ključnih storitvenih sektorjih, ki uživata precej gotovo povpraševanje in bi morebiti celo "na trgu" lahko kaj zaslužili, če bi se ta dva trga demokratično dovolila, namesto, da v demokratično precej konsenzualno (v glavnem s strani uporabnikov) izbranem kontekstu skoraj nimajo možnosti da svoje storitve prodajajo "na trgu" kot recimo polagalci ploščic, frizerji, zavarovalniški agenti ali uvozniki in prodajalci naravne kozmetike in kar je še drugih "v gospodarstvu delujočih ustvarjalcev dodane vrednosti", ki "ne praznijo skupne vreče, ampak jo polnijo", bi bilo dobro, da narediš par korakov vzvratno in pogledaš na situacijo še enkrat od dlje.

To ti pišem zato, ker verjamem, da si kot inženir z lahkoto zmožen takšnega analitičnega uvida, ki te bo odvrnil od zmerjanja precej velikega (in kot po analizi morda ugotoviš, ne najbolj šleparskega od celotne populacije) dela populacije s freeriderji.

Ker če je kaj za konzervativni in libertarni krog in njegove zagovornike (kamor spadam tudi sam) kontraproduktivno, je to na počez zmerjati ljudi, ki dejansko opravljajo storitve po katerih je v glavnem kljub vsemu konkretno organsko in ne umetno (torej administrativno ali kratkotrajno praznozračno marketinško) ustvarjeno povpraševanje, po administrativno določenih cenah (ker je takšna želja pretežno na strani uporabnikov (pri demokratični večini)) s prejemniki UTD ali s "tistimi ki le praznijo vrečo, ki jo polni gospodarstvo".
anon-434258 sporočil: 114
[#2717679] 10.06.18 00:11 · odgovor na: (#2717677)
Odgovori   +    0
Zadnja sprememba: anon-434258 10.06.2018 00:24
[BeliF]
> [FIN307010]
> Če imaš celotno zdravstvo in šolstvo za prejemnike UTD, ne pa za zaposlene v dveh precej ključnih storitvenih sektorjih, ki uživata precej gotovo povpraševanje in bi morebiti celo "na trgu" lahko kaj zaslužili, če bi se ta dva trga demokratično dovolila, namesto, da v demokratično precej konsenzualno (v glavnem s strani uporabnikov) izbranem kontekstu skoraj nimajo možnosti da svoje storitve prodajajo "na trgu" kot recimo polagalci ploščic, frizerji, zavarovalniški agenti ali uvozniki in prodajalci naravne kozmetike in kar je še drugih "v gospodarstvu delujočih ustvarjalcev dodane vrednosti", ki "ne praznijo skupne vreče, ampak jo polnijo", bi bilo dobro, da narediš par korakov vzvratno in pogledaš na situacijo še enkrat od dlje.

ubistvu bi ti moral narediti nekaj korakov nazaj in spoznati, da storitvene dejavnosti ne ustvarjajo dovolj visoke dodane vrednosti. zato so, v večini, pijavke ki živijo na račun drugih
A, vidim, da si se torej res spotaknil ob mene že v prejšnem svojem postu o "tistih, ki smo po volitvah začeli objavljati". Verjameš ali, gre za slučaj - za dan, ko bi moral početi nekaj drugega, pa odlašam in je zato celo komentiranje alekovega posta bilo privlačno. Njegovega zato, ker mislim, da je zmožen debate (scena na forumu mi ni tuja, lahko bi celo rekel, da mi je že deset let zelo domača). In ker je tokrat uporabil intelektualno leno enačbo JS=neproduktivni paraziti na UTD. Če bi ga že bc ali Nemirni prej ujela pri tej pozi, bi se sam najbrž ustavil pri branju njihove debate, tako pa sem bil hitrejši in sem se s komentarjem obregnil sam. Toliko za predgovor.

Zdaj, kaj je tebe špiknilo v mojem komentarju, nisi prav jasno povedal. Predvsem spotikanje ob dodano vrednost v storitvenih dejavnostih se mi zdi, da je letelo le na dve področji, ki sem jih izpostavil (ali si mislil, da je tudi v slovenskem frizeraju in pri keramičarjih prenizka dodana vrednost?) kot dejavnosti, ki bi lahko bili po naravi povpraševanja, ki zanju obstaja, čisto normalni in morda za marsikoga v njih celo precej ok poslujoči gospodarski dejavnosti, če bi demokratični večini ne bilo očitno ugodneje, da država te dejavnosti drži zmonopolizirane in v njih administrativno določa cene - storitev na eni strani bilance in kadra na drugi.

PS:
Se ti ne zdi, da je tisti zaključek o "pijavkah, ki živijo na račun drugih" eno miselno leno pretiravanje (ali pretirana ekstrapolacija kakšnega primera, ki ga imaš v mislih, a pač ni referenčen za celoto o kateri govoriš), ki ne prispeva prav dosti k iskanju delujočega družbenega ravnovesja? Mislim, če misliš, da ni tako, bi bil vesel, če na kratko predstaviš svoj vidik, kako organizirati zdravstvo in šolstvo, da tam zaposleni po tvoje ne bodo "pijavke, ki živijo na račun drugih".
PyotrNovak sporočil: 5.775
[#2717680] 10.06.18 00:22 · odgovor na: (#2717677)
Odgovori   +    6
Dodatek. Ce imas jekleno zdravje kot jaz, ki sploh ne vem kje je zdravstvena kartica (razen manjse poskodbe), bi si moral prosto izbirati nivo zdravstvenega zavarovanja. V nasem "solidarnem" sistemu, pa mi kot obrtniku nafukajo pripevke v nebo, ceprav jih niti priblizno ne bom porabil. Tudi ostale dajatve niso normalne.
Nas odgovor: krcimo obseg in zaposlene. NA koncu presenecen ugotovis da ti ostane vec zicev, casa in vecinoma se denarja. Drzava pa v spiralo navzdol. VEDNO.

Tudi o bajeslovnem nivoju solstva: ker morajo vsi imeti diplomo, je raven padla za VSAJ eno stopnjo. Srednja sola je danes diploma. Kdor ne verjame, naj pri nekomu ki ima se spravljene kjnige izpred desetletij pogleda. Garantiram celjust na parketu.
Torej: vec denarja za slabse solstvo.

VSAK sistem berz povratne zanke VEDNO zbezlja v pogubo. In nas JS je popolnoma odprtozancen. Lahko bi da je spomocjo globoke drzave s stavkami dosegel celo negativno zanko (NIHCE ni za nic odgovoren). Proces razpadanja se pospesuje.
PyotrNovak sporočil: 5.775
[#2717681] 10.06.18 00:29 · odgovor na: anon-434258 (#2717679)
Odgovori   +    6
šolstvo, da tam zaposleni po tvoje ne bodo "pijavke, ki živijo na račun drugih".

Recimo da bi podajali relevantno znanje, ki ima ceno na trgu, ne pa da tam nek metuzalem uci stvari ki spadajo v Bistro. Ce je solstvo plačljivo, imajo kupci (studenti) PRAVICO zahtevat vrhunsko ponudbo. In celo neprestavljivo - nagnat profesorja ki jim prodaja meglo.
Tako pa za nase solstvo na zalost velja: You get what you pay for.

Poznam fanta, ki je pustil racunalnistvo po dveh mesecih: Jaz jih tam NE mislim ucit najnovejsih stvari. Prepisal na matematiko, pri 25 magisterij iz matematice in raziskovalec na Stanfordu. NIKOLI vec ga ne bo v to greznico.
anon-154083 sporočil: 6.570
[#2717689] 10.06.18 09:06 · odgovor na: PyotrNovak (#2717681)
Odgovori   +    3
[PyotrNovak]
šolstvo, da tam zaposleni po tvoje ne bodo "pijavke, ki živijo na račun drugih".

Recimo da bi podajali relevantno znanje, ki ima ceno na trgu, ne pa da tam nek metuzalem uci stvari ki spadajo v Bistro. Ce je solstvo plačljivo, imajo kupci (studenti) PRAVICO zahtevat vrhunsko ponudbo. In celo neprestavljivo - nagnat profesorja ki jim prodaja meglo.
Tako pa za nase solstvo na zalost velja: You get what you pay for.

Poznam fanta, ki je pustil racunalnistvo po dveh mesecih: Jaz jih tam NE mislim ucit najnovejsih stvari. Prepisal na matematiko, pri 25 magisterij iz matematice in raziskovalec na Stanfordu. NIKOLI vec ga ne bo v to greznico.
Še ena zgodbica iz ekonomije: kolegica šla po nekaj letih prakse delat magisterij, pa odnehala, ker ni mogla zvečer poslušat predavanj, vsebina katerih je bila glede na zakonodajo že zastarela glede na to, kaj je delala čez dan.
anon-434258 sporočil: 114
[#2717767] 10.06.18 19:33 · odgovor na: (#2717736)
Odgovori   +    1
[BeliF]
> [FIN307010]
> A, vidim, da si se torej res spotaknil ob mene že v prejšnem svojem postu o "tistih, ki smo po volitvah začeli objavljati". Verjameš ali, gre za slučaj

priznam, svoj post sem objavil takoj, ko sem videl obsežen komentar osebe s par posti (še preden sem ga sploh prebral). opažanje je temeljilo na predhodnjih opažanjih iz drugih tem, kjer so se kar naenkrat pojavili "novi obrazi", časovno locirani v obdobje okoli volitev (pred, med in po volitvah). jaz na takšne "pojave" že po defoltu gledam sumnjičevo, pa naj gre za leve, desne, sredinjske, zgornje, spodnje, zelene, bele, rdeče, oranžne ali frjolčaste...
Ok. Tudi sam sem pogosto komentiral "impulzivno". Svoj čas, long time ago, je tukaj potekala celo neka tekma med bolj zavzetimi forumaši, kdo bo prej našel in razkrinkal kakšnega junferja :)
> Zdaj, kaj je tebe špiknilo v mojem komentarju, nisi prav jasno povedal. Predvsem spotikanje ob dodano vrednost v storitvenih dejavnostih se mi zdi, da je letelo le na dve področji, ki sem jih izpostavil (ali si mislil, da je tudi v slovenskem frizeraju in pri keramičarjih prenizka dodana vrednost?) kot dejavnosti, ki bi lahko bili po naravi povpraševanja, ki zanju obstaja, čisto normalni in morda za marsikoga v njih celo precej ok poslujoči gospodarski dejavnosti, če bi demokratični večini ne bilo očitno ugodneje, da država te dejavnosti drži zmonopolizirane in v njih administrativno določa cene - storitev na eni strani bilance in kadra na drugi.

storitve so bile mišljene nasplošno. seveda ne trdim, da so vse storitvene dejavnosti pijavke, ki živijo na račun drugih. jaz te zadeve sortiram na izvozno in neizvozno stran. če torej nekdo s svojo storitvijo prinese denar v slovenijo (npr. frizerka postriže ruskega gosta) potem jih štejem za ustvarjalce dodane vrednosti. če nekdo zgolj obrača denar znotraj države (npr. frizerka ostriže slovenca), potem gre zgolj za mešanje solate znotraj skupne sklede, od česar ni nobenega efekta (tudi statističo se takšno znotrajskledništvo šteje kot nevtralno, lahko pa nekatere panoge beležijo rast, druge padec, sumasumarum je pa nula). če še nisem bil dovolj jasen bom naredil primerjavo z gradbeništvom, ki uradno spada pod zasebni sektor, v praksi pa večinoma živijo od javnega denarja. in to se šteje v bolj direktnih oblikah, kot je gradnja (avto)cest, prizidkov vrtcev in osnovnih šol, novih fakultet, vodovodov in kanalizacij itd... uradno zasebni, defacto paraziti javnih sredstev... in s tem ubistvu sploh nič ni narobe - govorim o izvoru njihovega denarja, kdo jih (pijavke) napaja (z denarjem). če si javni uslužbenec asfaltira dvorišče ali javni uslužbenec naredi novo pričeso gre za znotrajskedniški denar, ne pa "nov" denar z "dodano" vrednostjo

in seveda, jaz dodano vrednost definiraam povsem drugače od uradne statistike. zame sta pomembna input (izvoz) in output (uvoz), kar se znotraj te sklede dogaja pa mene sploh ne briga, s tem se obremenjujejo tisti, ki od tega znotrajskledništva živijo
Razumem. Tebi je torej po tej tvoji teoriji važen samo sprotni presežek tekočega računa plačilne bilance (current account surplus). Po ekonomski misli te to uvršča nekam med merkantiliste iz kitajskega politbiroja, iz Bundes Banke in nemara celo iz EIPFja.

Zdaj, pa narediva še en kratek miselni eksperiment:

Reciva, da si en od teh pozitivnih kontributorjev k pozitivnemu stanju na tekočem rečunu plačilne bilance, ki svoje storitve ali pa produkte uspešno izvaža. Torej, tisti, katerega aktivnost je tudi po tvoji teoriji nekaj vredna. In te nekega jutra začne boleti zob. Zdaj, v prvi uri težav je po tvoji teoriji ta tvoj zobobol nebistven, ker se dogaja znotraj države in nima vpliva na razmerje uvoza in izvoza. A potem po enem dnevu še kar boli. In naenkrat boli tako zelo, da ne moreš več dobro opravljati svojega izvoznega poslanstva. Greš do zobozdravnika v tej isti državi in ta ti zob zrihta. In lahko se vrneš k svojemu izvoznemu poslanstvu. Grev tem primeru za na domačem trgu za domačega kupca opravljeno storitev z dodano vrednostjo ali za nebistveno interno prekladanje iz enega v drugi žep?

Lahko eksperiment še malo podaljšava, pa rečeva, da si tako uspešen pri svojem izvoznem poslanstvu, da za zadovoljevanje širnih svetovnih potreb po tvojem blagu poterbuješ nekaj zaposlenih, ker vsega ne zmoreš sam. In recimo potem ugotoviš, da imaš na razpolago le nepismene in obče neizobražene ali celo povsem neučljive kandidate, ki so slišali za tvojo teorijo in so si rekli "eh kurc gleda, kaj se čemo it to izobraževanje, prekladanje iz enega v drugi žep znotraj države, to je nebistveno". Bi to znal biti problem za tvoj posel oziroma za tvoje izvozno poslanstvo? Je v tem primeru možno pomisliti, da je vsaj nekaj izobraževanja pa le lahko tudi storitev z dodano vrednostjo, tudi če se odvija na notranjem trgu?
> PS:
> Se ti ne zdi, da je tisti zaključek o "pijavkah, ki živijo na račun drugih" eno miselno leno pretiravanje (ali pretirana ekstrapolacija kakšnega primera, ki ga imaš v mislih, a pač ni referenčen za celoto o kateri govoriš), ki ne prispeva prav dosti k iskanju delujočega družbenega ravnovesja? Mislim, če misliš, da ni tako, bi bil vesel, če na kratko predstaviš svoj vidik, kako organizirati zdravstvo in šolstvo, da tam zaposleni po tvoje ne bodo "pijavke, ki živijo na račun drugih".

sem malo zajebal in že v zgorjem odstavku napisal...
Naj zgornji predlagani miselni eksperiment ne bo sprejet slabo zaradi blagega cinizma. Rajši bi konstruktivno dodal še eno vprašanje: Čemu je pa na koncu namenjena vsa gospodarska aktivnost? Je current account surplus končni cilj sam po sebi? Ali pa je gospodarska aktivnost namenjena izboljševanju naših življenj?

Pa še en oreh, ki ga tvoja teorija težko stre, pa nima nič opraviti z zdravstvenimi in izobraževalnimi storitvami za notranji trg:
Skozi zgodovino je vsakokratna najdominantnejša država navadno bila tudi tista, katere valuta je bila svetovna rezervna valuta (trenutno so to ZDA, pred njo je bilo UK, še prej Španija in Portugalska). In valuta neke države po definiciji ne more biti svetovna rezervna valuta, če ta država precej redno ne beleži primanjkljaja na tekočem računu plačilne bilance. Je torej current account surplus res edina zveličavna pot? Seveda za Slovenijo ne velja to kar velja za ZDA. In tudi sam sem vesel, da Slovenija zadnjih nekaj let beleži current account surplus in da izvoz laufa, pa tudi da smo morda malo umirili uvoz BMWjev na lizing. Ampak, spet po definiciji, je current account na globalni ravni zero sum game. Razvoj gospodarstva in družbe pa po drugi strani to nista. Zato bi bilo najbrž dobro izbrati pestrejši nabor tarč naše aktivnosti.
anon-434258 sporočil: 114
[#2717793] 10.06.18 22:02 · odgovor na: (#2717786)
Odgovori   +    0
Kaj pa kažejo rezultati predlaganega eksperimenta?
anon-434258 sporočil: 114
[#2717798] 10.06.18 23:14 · odgovor na: (#2717795)
Odgovori   +    1
Ok, potem pa ostani z glavo v svojem sodu izvoznega poslanstva. Nisi se izkazal za odprtega sogovorca.

Ej, ampak nekaj pa moraš priznati: Za tako napočez vsako "znotrajskledništvo" prezirajočega človeka je Slovenija skoraj idealna država. Predstavljaj si, da bi živel v ZDA, kjer je skoraj vse kar počnejo omembe vrednega vglavnem eno samo znotrajsklednišvo. Tam tvoje izvozno poslanstvo še najbolj čutijo pridelovalci soje in koruze. Ti so skoraj edini, ki vlečejo ameriški voz naprej in polnijo skledo za druge (s sojo in koruzo), kot tu hkrati dobesedeno in preneseno pravilno ugotovi tvoja teorija :)
anon-434258 sporočil: 114
[#2717802] 11.06.18 00:16 · odgovor na: (#2717801)
Odgovori   +    2
Glej, lahko palamudiš kakor hočeš, ampak precej velik del redno ponavljajočih se in občasnih, nujnih in diskrecijskih potreb pač zadovoljujemo znotraj družbe/države v kateri živimo. In zato, ker je kakovost zadovoljevanja teh tvojih potreb približek kakovosti tvojega življenja v tej državi/družbi, pač ne moreš trditi, da je to, kar se dogaja "znotraj te sklede" nepomembno, ne da bi hkrati ob tem trdil, da je kakovost tvojega življenja podobno nepomembna.
Če pa kot človek v življenju nimaš nobene druge potrebe kot to, da že samoizoblikovan in telesno in psihično nezlomljiv in nepremagljiv brezkompromisno slediš svojemu izvoznemu poslanstvu, no, potem pa je res, da se te "notranjeskldništvo" ne tiče in bi zaradi tebe magari tudi ne obstajalo.
FIN-466864 sporočil: 3.316
[#2717813] 11.06.18 08:00 · odgovor na: anon-317028 (#2717572)
Odgovori   +    0
čas vnosa: 10.06.18 12:13
To sporočilo je izbrisal avtor (11.06.2018 08:41)

Strani: 1