Zastonj v smislu cene energenta na vstopu v napravo za pretvorbo energije so: sonce, veter, vodna energija (tu je odvisno, kam štejemo pregrade, jezove, cevovode). Niso pa zastonj nafta, premog, obogaten uran, vroča geotermalna voda itd. Nobena električna energija pa ni zastonj. Zastonj pa je sončna energija za kolektorje za ogrevanje vode. Topla voda iz kolektorjev seveda ni več zastonj.
Čudi me, da niste tega takoj tako razmejili, ne pa da se dajete okrog oslove sence.

[kzupanc]

Čudi me, da niste tega takoj tako razmejili, ne pa da se dajete okrog oslove sence.

Mogoče sem res bil malo prekratek. Namreč, ideje so eno, realizacija drugo. Bom tokrat takoj dodal: realizacija je tu kompleksen pojem.

Poglejmo verigo: sončna (vetrna) energija, pretvorba v utekočinjen zrak, pretvorba v elektriko, poraba.

Če sončno elektriko proda po proizvodni ceni (brez profita) za utekočinjenje in dalje utekočinjenec proda po proizvodni ceni elektriko porabniku, se moramo vprašati po fizikalnem izkoristku naprav v verigi. Je cena produkta tržno sprejemljiva?
Dodajmo še profit po posameznih delih.

Če za ČHE vemo kakšno funkcijo imajo pa tudi ceno, se postavlja vprašanje ali ni omenjena tehnologija primerna le za obrambo pred sesutjem sistema, ne pa za praktično tržno rabo. Kolikor si predstavljam, bi taka tehnologija imela kratek odzivni čas.

Čeprav ni omenjeno v članku, domnevam, da se ENI zanima za to tehnologijo prav v tem smislu, ne pa za nastopanje na trgu. Dopuščam sicer prednostno dispečiranje v omrežje in netržno obnašanje ampak a nismo to preživeli že ob uvedbi sončnih panelov?