[code5]
Oba plakata namigujeta, da vsak migrant dobi toliko v žep.

V resnici se iz pretežnega dela teh stroškov financira infrastruktura, ki je namenjena beguncem, in če bi jih bilo desetkrat več, bi bil strošek na enega primerno nižji. Če bi jih pa bilo, denimo, deset na leto, bi bil strošek na enega orjaški (toliko bolje sicer za blut-und-boden predvolilno kampanjo). Ta denar za infrastrukturo gre za plače zaposlenih, vzdrževanje stavb in podobno, in se torej skoraj ves znajde v žepih državljanov Slovenije.

Nimam pojma kaj bluzijo po plakatih, ker jih ne gledam.

V teoriji se temu reče relativno fiksnimi stroški, ki glede na količino naraščajo štengasto.

Primer: ena kuharica lahko skuha 100 kosil (to sem si zmislila za potrebe razlage).
Od 1 do 100 kosil je strošek delovnega mesta kuharice enak - torej če skuha samo 1 obrok, je strošek na kosilo visok, če 100, je nižji.

Ko pa pride potreba za stoprvim kosilom, si je treba omislit še 1 kuharico, ki pokrije potrebe do 200 kosil in tako naprej.

Če kapaciteta nastanitev preseže število nastanjenih ljudi, moraš najet nov objekt in spet strošek štengasto poskoči.

A veš kaj mislim.

Predpostavka, da bi bila masa zaposlenega folka in nastanitvene kapacitete enaka za 1 ali 100.000 prosilcev za azil, je zato čisti spin, ker so to relativno fiksni stroški in se jih ne sme brkat s čist tapravimi absolutno fiksnimi, ki so pa res glih ne glede na količine.

Ne mi rečt, da bi bilo število zaposlenih, ki obravnavajo prošnje za azil enako za 255, kokr jih je bilo po eurostatu v sloveniji 2008 in 1475 kot jih je bilo lani.
En jih pač lahko sfolga eno omejeno število, pol je pa že treba dodatno zaposlovat.
Enako je bilo z nastanitvenimi centri, ki so jih zadnja leta na novo najemali, ker kapacitete niso zadoščale.

Tako da je v tem primeru laž kvečjemu tisto, kar trdijo vilkomerji, in sicer da bi bilo enako število zaposlenih, enako število nastanitvenih kapacitet, enako število zaposlenih ki procesirajo vloge itd. Malo morgen.


In še enkrat - govorimo o tem, koliko vse košta davkoplačevalce. Levji delež seveda pokasirajo domačini. Normalno. Ker so službe, najemnine, itd. Zato pa tud vilkomajo na veliko, ker je to fantastično dober biznis in veliko služb za razne aktiviste.

En cajt nazaj je bil članek v FT, kjer piše, da so migranti v Italiji boljši biznis kot droge.
Seveda pa vse plačajo davkoplačevalci in za njih je to strošek, ki ga MORA PLAČAT, ne glede na to, a ga v žep vtakne levičarski aktivist za neke integracijske delavnice, mafijec, ki oddaja hišo ali pa tisti drobiž, ki ga migrant dobi kot žepnino.