[wesko]
> [FIN-311684]
> Volil bom tistega, torej desnico, ki bo znižala davke, kajti imamo dokaz, da nižji davki krepko zvišajo davčne prihodke. Resnični Ibn Khaldum in Lafferjeva krivulja v praksi...Na Hrvaškem so v letu 2017 znižali davek na dobiček podjetij iz 20% na 18%, za podjetja do 400 tisoč evrov prihodkov celo na 12%...Danes je hrvaško ministrstvo za finance šokirano, kajti davčni prihodki iz tega vira so višji za milijardo kun!!! Zakaj je davčni izplen višji? Nižji davek na dohodek je olajšal poslovanje podjetij, povečal poslovno aktivnost, zmanjšal sivo ekonomijo in posledično omogočil višje proračunske prihodke. Z nižjim davkom na dohodek (dobiček) je več denarja ostalo v zasebnem sektorju, ki je od 1 evra (kune) ustvaril nekaj evrov (kun), dočim od evra (kune), ki se porabi v javnem sektorju se ustvari 0,90 evrov (kun). Ibn Khaldum in Laffer v praksi. Kaj bosta na to povedala Židan in Mesec, ki nas strašita z višjim davkom na dohodek?, Mesec bi ga celo zvišal na 25%.

zdaj, če že omenjaš Lafferja, bi bilo koristno, da o tem tudi kaj resnega prebereš....
Za začetek, Lafferjeva krivulja ni linerano padajoča v dvodimenzionalnem diagramu "Davčni prihodki" vs. "Davčna stopnja", temveč je izbočena krivulja v oblik parabole z vrhom navzgor (lahko asimetrična v levo ali desno).

...torej je zvoj zaključek, da "nižji davki krepko zvišajo davčne prihodke" povsem deplasiran!

Lafferjeva krivulja je dejansko zgolj teoretični pripomoček razumevanja možnih variacij sprememb davčne stopnje in prihodkov, seveda ceteris paribus, in PREDPOSTAVI, "that no tax revenue is raised at the extreme tax rates of 0% and 100%, and that there is a rate between 0% and 100% that maximizes government taxation revenue".

Podal si en primer (CRO), ki z vidika absolutne (tako si ti to vehementno zastavil...češ da "imamo dokaz") potrditve te domneve ne dokazuje popolnoma nič. Obstaja seveda tudi kup primerov iz ekonomske realnosti, ko so države zviševale davke na dobiček in povečevale davčne prihodke (in obratno: zniževale davke in znižale prihodke). Katere so te, je tvoja domača naloga, da nekoliko popraviš vtis.

Ne rabiš krivulje za to, dejstvo je da se z nižjimi davki dvigne potrošnja in z zamikom več kaplja v blagajno to je vsa linearnost matematike bdp pa je v povprečju realno višji za 2% to je organska rast

Ne rabiš krivulje za to, dejstvo je da se z nižjimi davki dvigne potrošnja in z zamikom več kaplja v blagajno to je vsa linearnost matematike bdp pa je v povprečju realno višji za 2% to je organska rast

Seveda tudi tu ne gre tako popreproščeno, kot si predstavljaš....ne moreš neke individualne logike prenašati v makroekonomijo.

Agregatna potrošnja, in edino o njej se lahko pogovarjamo, ko govorimo o vplivu na rast BDP, je sestavljena iz C + I + G + (Ex - Im)
Že od Keynesa naprej je jasno, da je davčni multiplikator (oz. multiplikator državne potrošnje) za 1 večji od multiplikatorja zasebne potršnje. Iz razloga, ker zasebnik del dohodka glede na mejno nagnjenost k varčevanju nameni za varčevanje, medtem ko država ne varčuje.
Zaradi tega je zmeraj kot ukrep EP smiselno povečanje davkov in za enake proračunske vire povečana državna potrošnja, saj je rast BDP-ja multiplikativna. To je osnovna poanta, seveda pa v praksi tako preprosto ni in je potreben fine tunning ob upoštevanju številnih drugih parametrov. In zato je pač makroekonomija disciplina, ki se ne upira na "duetsche Hausfraulogik", temveč uporablja znanstvene metode in pristope, ki so številnim podjetnikom, in tudi forumašem Financ, tuje.

Hint: Najprej kak Economics učbenik v roke, potem pa komentiranje makro fenomenov...