[FIN-311684]
Volil bom tistega, torej desnico, ki bo znižala davke, kajti imamo dokaz, da nižji davki krepko zvišajo davčne prihodke. Resnični Ibn Khaldum in Lafferjeva krivulja v praksi...Na Hrvaškem so v letu 2017 znižali davek na dobiček podjetij iz 20% na 18%, za podjetja do 400 tisoč evrov prihodkov celo na 12%...Danes je hrvaško ministrstvo za finance šokirano, kajti davčni prihodki iz tega vira so višji za milijardo kun!!! Zakaj je davčni izplen višji? Nižji davek na dohodek je olajšal poslovanje podjetij, povečal poslovno aktivnost, zmanjšal sivo ekonomijo in posledično omogočil višje proračunske prihodke. Z nižjim davkom na dohodek (dobiček) je več denarja ostalo v zasebnem sektorju, ki je od 1 evra (kune) ustvaril nekaj evrov (kun), dočim od evra (kune), ki se porabi v javnem sektorju se ustvari 0,90 evrov (kun). Ibn Khaldum in Laffer v praksi. Kaj bosta na to povedala Židan in Mesec, ki nas strašita z višjim davkom na dohodek?, Mesec bi ga celo zvišal na 25%.

zdaj, če že omenjaš Lafferja, bi bilo koristno, da o tem tudi kaj resnega prebereš....
Za začetek, Lafferjeva krivulja ni linerano padajoča v dvodimenzionalnem diagramu "Davčni prihodki" vs. "Davčna stopnja", temveč je izbočena krivulja v oblik parabole z vrhom navzgor (lahko asimetrična v levo ali desno).

...torej je zvoj zaključek, da "nižji davki krepko zvišajo davčne prihodke" povsem deplasiran!

Lafferjeva krivulja je dejansko zgolj teoretični pripomoček razumevanja možnih variacij sprememb davčne stopnje in prihodkov, seveda ceteris paribus, in PREDPOSTAVI, "that no tax revenue is raised at the extreme tax rates of 0% and 100%, and that there is a rate between 0% and 100% that maximizes government taxation revenue".

Podal si en primer (CRO), ki z vidika absolutne (tako si ti to vehementno zastavil...češ da "imamo dokaz") potrditve te domneve ne dokazuje popolnoma nič. Obstaja seveda tudi kup primerov iz ekonomske realnosti, ko so države zviševale davke na dobiček in povečevale davčne prihodke (in obratno: zniževale davke in znižale prihodke). Katere so te, je tvoja domača naloga, da nekoliko popraviš vtis.

[wesko]
> [FIN-311684]
> Volil bom tistega, torej desnico, ki bo znižala davke, kajti imamo dokaz, da nižji davki krepko zvišajo davčne prihodke. Resnični Ibn Khaldum in Lafferjeva krivulja v praksi...Na Hrvaškem so v letu 2017 znižali davek na dobiček podjetij iz 20% na 18%, za podjetja do 400 tisoč evrov prihodkov celo na 12%...Danes je hrvaško ministrstvo za finance šokirano, kajti davčni prihodki iz tega vira so višji za milijardo kun!!! Zakaj je davčni izplen višji? Nižji davek na dohodek je olajšal poslovanje podjetij, povečal poslovno aktivnost, zmanjšal sivo ekonomijo in posledično omogočil višje proračunske prihodke. Z nižjim davkom na dohodek (dobiček) je več denarja ostalo v zasebnem sektorju, ki je od 1 evra (kune) ustvaril nekaj evrov (kun), dočim od evra (kune), ki se porabi v javnem sektorju se ustvari 0,90 evrov (kun). Ibn Khaldum in Laffer v praksi. Kaj bosta na to povedala Židan in Mesec, ki nas strašita z višjim davkom na dohodek?, Mesec bi ga celo zvišal na 25%.

zdaj, če že omenjaš Lafferja, bi bilo koristno, da o tem tudi kaj resnega prebereš....
Za začetek, Lafferjeva krivulja ni linerano padajoča v dvodimenzionalnem diagramu "Davčni prihodki" vs. "Davčna stopnja", temveč je izbočena krivulja v oblik parabole z vrhom navzgor (lahko asimetrična v levo ali desno).

...torej je zvoj zaključek, da "nižji davki krepko zvišajo davčne prihodke" povsem deplasiran!

Lafferjeva krivulja je dejansko zgolj teoretični pripomoček razumevanja možnih variacij sprememb davčne stopnje in prihodkov, seveda ceteris paribus, in PREDPOSTAVI, "that no tax revenue is raised at the extreme tax rates of 0% and 100%, and that there is a rate between 0% and 100% that maximizes government taxation revenue".

Podal si en primer (CRO), ki z vidika absolutne (tako si ti to vehementno zastavil...češ da "imamo dokaz") potrditve te domneve ne dokazuje popolnoma nič. Obstaja seveda tudi kup primerov iz ekonomske realnosti, ko so države zviševale davke na dobiček in povečevale davčne prihodke (in obratno: zniževale davke in znižale prihodke). Katere so te, je tvoja domača naloga, da nekoliko popraviš vtis.

Nisem strokovnjak za Lafferja pa vendar njegova krivulja kaže (prej sem pomotoma napisal dokazuje, misli sem pokaže), da se pogosto z znižanjem davkov povečujejo davčni prihodki, sicer o tem je že v 11. stoletju razmišljal Ibn Khaldun. Na Hrvaškem so presenečeni, ker so z nižjimi davki pobrali več in pripravljajo še nižje davke na dohodek.

[wesko]
> [FIN-311684]
> Volil bom tistega, torej desnico, ki bo znižala davke, kajti imamo dokaz, da nižji davki krepko zvišajo davčne prihodke. Resnični Ibn Khaldum in Lafferjeva krivulja v praksi...Na Hrvaškem so v letu 2017 znižali davek na dobiček podjetij iz 20% na 18%, za podjetja do 400 tisoč evrov prihodkov celo na 12%...Danes je hrvaško ministrstvo za finance šokirano, kajti davčni prihodki iz tega vira so višji za milijardo kun!!! Zakaj je davčni izplen višji? Nižji davek na dohodek je olajšal poslovanje podjetij, povečal poslovno aktivnost, zmanjšal sivo ekonomijo in posledično omogočil višje proračunske prihodke. Z nižjim davkom na dohodek (dobiček) je več denarja ostalo v zasebnem sektorju, ki je od 1 evra (kune) ustvaril nekaj evrov (kun), dočim od evra (kune), ki se porabi v javnem sektorju se ustvari 0,90 evrov (kun). Ibn Khaldum in Laffer v praksi. Kaj bosta na to povedala Židan in Mesec, ki nas strašita z višjim davkom na dohodek?, Mesec bi ga celo zvišal na 25%.

zdaj, če že omenjaš Lafferja, bi bilo koristno, da o tem tudi kaj resnega prebereš....
Za začetek, Lafferjeva krivulja ni linerano padajoča v dvodimenzionalnem diagramu "Davčni prihodki" vs. "Davčna stopnja", temveč je izbočena krivulja v oblik parabole z vrhom navzgor (lahko asimetrična v levo ali desno).

...torej je zvoj zaključek, da "nižji davki krepko zvišajo davčne prihodke" povsem deplasiran!

Lafferjeva krivulja je dejansko zgolj teoretični pripomoček razumevanja možnih variacij sprememb davčne stopnje in prihodkov, seveda ceteris paribus, in PREDPOSTAVI, "that no tax revenue is raised at the extreme tax rates of 0% and 100%, and that there is a rate between 0% and 100% that maximizes government taxation revenue".

Podal si en primer (CRO), ki z vidika absolutne (tako si ti to vehementno zastavil...češ da "imamo dokaz") potrditve te domneve ne dokazuje popolnoma nič. Obstaja seveda tudi kup primerov iz ekonomske realnosti, ko so države zviševale davke na dobiček in povečevale davčne prihodke (in obratno: zniževale davke in znižale prihodke). Katere so te, je tvoja domača naloga, da nekoliko popraviš vtis.

Ne rabiš krivulje za to, dejstvo je da se z nižjimi davki dvigne potrošnja in z zamikom več kaplja v blagajno to je vsa linearnost matematike bdp pa je v povprečju realno višji za 2% to je organska rast

[wesko]
...torej je zvoj zaključek, da "nižji davki krepko zvišajo davčne prihodke" povsem deplasiran!

V Sloveniji jih niža, ker smo na desni strani te krivulje.