Zelo lepo zapisano. Z vsem se strinjam.
"Pravo obstaja zato, da ljudem olajšuje življenje, da jim pomaga razrešiti konflikte na čim bolj eleganten, hiter, učinkovit in prepričljiv način. Pravo, predpisi in državni organi niso zaradi njih samih, ampak so v funkciji posameznika in njegovih pravic.
Pravo naj bi bilo tudi izraz dobre vere in poštenja ter, jasno, zdrave kmečke pameti. Ker vsega tega ni v prevladujočem delu slovenske pravne stroke, to tudi v pravu ne obstaja".
Dva bistvena razloga, zakaj po mojem mneju ni tako, kot pravi Avbelj, da bi moralo biti:
1. Naš pravni red je birokratsko urejen kaos džungle predpisov in hudournikov sprememb (preko 20000 splošnih predpisov na državni ravni), ki dajejo potuho sodnikom, da jim ni potrebno soditi po vesti in poštenju.
Zakon je jasen samo če določa:
Ne laži!
Ne kradi!
Ne ubijaj!
Ko začnemo dodajati vejice in črke, je zakon vedno manj jasen in postaja vedno bolj mrtva črka na papirju.
Pravnega reda (pravične in poštene družbe) zato ni možno vzpostaviti zgolj z zakonsko zapisanimi sistemskimi rešitvami (niti od najbolj dobronamernih modrecev)
Pravni red je kot izdelek, ki ga je potrebno v določeni fazi tudi ročno obdelati, zato potrebujemo Martina Krpana, ki zna, zmore, hoče in si upa Brdavsu odsekati glavo (seveda v množini).
Matej Acetto je pred časom postavil sledeče bistveno vprašanje: »Kaj naj ima prednost, črka (zakona) ali življenje (prava)?«
Simona Toplak je na nacionalni televiziji pred časom izjavila: »Ne moreš z zakonom predpisati poštenosti ljudi. Poštenost ljudi in podjetništva bo vedno odvisna od tega, kako bo to podjetništvo nadzirano. Zato morajo biti pač pošteni nadzorniki«.
Jaz pa dodajam, kar že dolgo ponavljam:
Urejen pravni red sploh ni odvisen od zakonodaje ampak je odvisen zgolj od resnicoljubnosti ljudi.
Laž je temeljni vir vsega družbenega zla.
2.Telefonsko pravo IUS INFO 15.1.2015
dr. Matej Avbelj