Čestitke avtorju za današnje pisanje.

V tej zadevi je mnenje Sovdatove v očitnem nasprotju s pojmovanjem in prakso glede pravnega interesa pobudnika.

Sicer je nekaj svetlih trenutkov slovenskih sodnikov, mnogo preveč pa je tendencioznih (za prjatle) ali pozitivističnih odločitev.

Takih prispevkov mora biti vedno več, da se ta zatohli sodni prostor odpre, prezrači.

Jugoslovanski in ruski sistem imata sojenje po kmecki pameti. Ce je fer, da gres malo sedet, bos pac obsojen, ceprav strogo po zakonu ne bi smel biti. Nefer je tudi izlocanje obremenilnih dokazov v kazenskem postopku, pa to ustavno sodisce dovoli. Ce delamo po zdravi kmecki pameti zakona sploh ne rabimo in najbolj ucinkoviti pravosodni sistemi so funkcionirali tocni tako. Ko je bil na oblasti Stalin so bili vsi obsojeni v par dneh, tam ni bilo sodnih zaostankov. V zda jih tud ni, tam te pa zaprejo kar brez obsodbe pa je mir.

Ko bo nek sodnik obsodil kriminalca, ker bo ocitno, da je storil kaznivo dejanje bo pa Avbelj napisal, da bi moralo sodisce upostevati zakon in ga oprostiti, ker je tozilstvo en dan zamudilo nek rok. Je to pravicnost v nas samih?