[FIN-311684]
> [inflacija123]
> Obstoječi svet si še ene krize politično več ne more privoščiti...

Pa si krizo lahko privošči Slovenija? Piše, da se bo strukturni primanjkljaj povečal na 1,1 odstotka, prihodnje leto pa na 1,5 odstotka...Slovenija bi v bistvu potrebovala strukturni presežek. Zakaj bo primanjkljaj? Verjetno zaradi nenormalnega in z ničemer opravičljivega zvišanja plač v javnem sektorju. Nova vlada bo tudi zaposlovala in zaposlovala tako da bo v JS kmalu 200 tisoč parazitov...potem se bo v novi krizi po grškem modelu vse sesulo.

Spet blejaš o stvareh, ki jih ne razumeš ali nočeš razumeti in se nisi nič naučil, ko sem ti jih pojasnil v odgovoru 23. 11. 2017. Poglej si še enkrat, kaj je strukturni primanjkljaj.

Daj si kdaj tudi kaj preberi in ne samo lapat! Učiti se, Učiti se....

Po posebni "metodologiji", ki ima vrsto pomanjlkjivosti, kot pri izračunu bančne luknje v Sloveniji se "ugotovi", kakšna bi bila gospodarska rast v Sloveniji, če bi bila proizvodna vrzel nič. (to poenostavljeno pomeni, neko normalno število brezposelnih in normalna izkoriščenost proizvodnih kapacitet) V letu 2007 ali osem smo imeli pri nas dodatno zaposlenih 60.000 tujcev in breposelnost na ravni 55.000 ljudi in veliko izkoriščenost strojev, zato so se podjetja zadolžila za 8 milijard, za obnovitev kapacitet. V tistih razmerah je sedaj za nazaj jasno, da smo imeli "takoimenovano pozitivno vrzel".
Danes pa je stanje vesoljsko daleč od tistih razmer. Še vedno imamo 82.000 brezposelnih, kar pomeni, da je delovno aktivnih bistveno manj kot pred 10 leti in tudi investira se ne tako divje, kar pomeni da so tudi kapacitete normalno izkoriščene.
Res je, da imamo zelo visoko gospodarsko rast, toda mnogo kazalcev kaže, da je dolgoročno vzdržna in ne posebej pregreta.
Ker to ni neka eksaktna znanost se je Bruselj zelo hitro premislil in najprej trdil, da je naša letošnja rast 1 o.t. nad vzdržnostjo in pred nekaj dnevi za povečano gospodarsk rast glede na napovedi rekel, da je zgolj 0,6 o.t. nad dolgoročno vzdržnostjo (ničelno proizvodno vrzeljo).
Mramor je kot dober ekonomist Bruselj pred dvemi leti nagnal v kozji rog, pri njihovem blejanju čez prst o strukturne naporu.
Metodologija za to je zanič in sedaj nam na podlagi te metodologije neki bruseljski birokratek nekaj grozi kot 2. ali tretji najuspešnejši državi po rasti BDP, naj že izvedemo take ukrepe, ki bodo zmanjševali rast (koko podobno z BS in letom 2013).

Skratka nihče še najmanj pa nek bruseljski nižji uradniček nima sposobnosti napovedati prihodnosti. Kako jo napovedujejo za Slovenijo, sem že nekajkrat pokazal z izračuni, kako so jo napovedali pri bančni sanaciji, je tudi znano.

[1011Arist]
> [FIN-311684]
> > [inflacija123]
> > Obstoječi svet si še ene krize politično več ne more privoščiti...
>
> Pa si krizo lahko privošči Slovenija? Piše, da se bo strukturni primanjkljaj povečal na 1,1 odstotka, prihodnje leto pa na 1,5 odstotka...Slovenija bi v bistvu potrebovala strukturni presežek. Zakaj bo primanjkljaj? Verjetno zaradi nenormalnega in z ničemer opravičljivega zvišanja plač v javnem sektorju...

Spet blejaš o stvareh, ki jih ne razumeš ali nočeš razumeti in se nisi nič naučil, ko sem ti jih pojasnil v odgovoru 23. 11. 2017. Poglej si še enkrat, kaj je strukturni primanjkljaj.

>Daj si kdaj tudi kaj preberi in ne samo lapat! Učiti se, Učiti se....
Strukturni napor je pogruntavščina Bruslja podobna izračunu bančne luknje v Slvoeniji in izhaja iz Pakta o stabilnosti in rasti!

Skratka nihče še najmanj pa nek bruseljski nižji uradniček nima sposobnosti napovedati prihodnosti. Kako jo napovedujejo za Slovenijo, sem že nekajkrat pokazal z izračuni, kako so jo napovedali pri bančni sanaciji, je tudi znano.

Priznam, veliko tega ne razumem in se še učim. Kaj pa fiskalno pravilo, ki smo ga vpisali v ustavo? Zapoveduje, da mora država ob višji gospodarski rasti hitreje zmanjševati svoj strukturni primanjkljaj, da s tem tudi ustrezno znižuje tudi svoj javni dolg in se pripravlja na slabše čase...Tudi Kračun, predsednik FS je dejal, da država mora vzpostaviti javnofinančni presežek, ki bo omogočal hitrejše zniževanje presežnega javnega dolga.