[andrej71]
> [MarijanMacek]
>
No ja, poleg Pendolinov je bil ICE 3 po mojem prvi evropski hitri vlak z razdeljenim pogonom, se pravi 50% gnanih osi. Vsi TGVji imajo lokomotive, Alstom AGV so doslej prodali le v Italijo.

Nekaj imaš prav, nekaj pa tudi ne. ICE 3 res nima pogonskih vozov, ampak tudi TGV TMS (Eurostar) jih nima. In oba sta iz leta 1999.

Proga Frankfurt-Köln je tudi edina, ki je s svojimi 40 promili res prestrma za vlake z lokomotivami. In je bila zgrajena pred kakšnimi 20 leti. Nikakor ni to "zadnji odseček" nemških prog.

Spet je nekaj res, vse pa ne. Proga Frankfurt- Köln je bila do nedavna prva in edina (2002) nemška hitra proga (recimo za V>280 km/h), sedaj je nekako 1/2 med Nurnebergom in Munchnom, pa ne dolgo, pred 3-4 leti je bilo tam gradbišče, videlo lastnoočno. In predlani so odprli del hitre proge Mu-Berlin v okolici Erfurta, Jene..., tudi preiskušeno. Točne kilometraže ne vem, dejtvo pa je, da so Nemci od vsega začetka (po uvedbo LGV Paris-Lyon davnega leta 1981) stavili na napačnega konja. Niso se odločili za posebne proge za hitre vlake. In rezultat je ta, da imajo mogoče 500 km hitrih prog po zgorji definiciji, nekajkrat manj kot Francozi, Španci in celo Italijani. Posledično so se seveda držali majhnih naklonov, Francozi so pa začeli z 40‰ nakloni, kar je zaelo olajšalo delo na progi LGV Sud proti Marseillu. Šele z veliko zamudo so spoznali, da tovor in hitri vlaki ne morejo sobivat na isti progi, končno tlačni udar med srečanje razbije občutljiv tovor v hermetično nezaprtih tovornih vagonih, da ne govorimo o nevarnosti pri srečanju z vlakom z razsutim tovorom. Še pri hitrostih dosti manjših, so potrebne omejitve pri srečevanju vlakov z razsutim tovorom.
Skratka, posledica zablode se kaže v kratkem omrežju hitrih prog in "nizkih" potovalnih hitrostih. prvi vlaki ICE-1 so tako imeli med hamburgom in Mu potovalno hitrost celih 127 km/h. Pa tudi predlani ni bila primerljiva s potovalno hitrostjo vlaka TGV, predlani je tako ICE premagal 780 km pot Ham Hbf-Mu HBf v 6:22, ali celih 126 km/h in z najhitrejšim odsekom Fulda-Wurzburg (93 km) s povprečno hitrostjo piškavih 180 km/h. Primerja to z najstarejšo hitro progo (LGV) v Evropi iz leta 1981, ki je hkrati najprometnejša, progo Paris-Lyon, po kateri dnevno vozi kakšnih 250 TGV vlakov. 405 km dolgo progo premaga zastareli TGV Sud (1978-1988) v piškavih 2:05 ali 195 km/h.

[MarijanMacek]
Nekaj imaš prav, nekaj pa tudi ne. ICE 3 res nima pogonskih vozov, ampak tudi TGV TMS (Eurostar) jih nima. In oba sta iz leta 1999.

Nekaj imaš prav, nekaj pa tudi ne. Vsi TGVji imajo lokomotive (ali kakorkoli se že imenujejo). Tudi vsi Eurostari. Nekateri imajo zraven lokomotive še en pogonski voziček. Noben nima 50% gnanih osi. Zakaj se AGV v Franciji ni prijel, ne vem. Mogoče pri takih razdaljah med postajami pospešek ni pomemben.

LGV so trasirane za 35 promilov, kar očitno še zmorejo brez distribuiranega pogona. O zablodah je težko govoriti, ker je Nemčija gosteje poseljena kot Francija ali Španija, več je gričevnatega terena in ni velikega mesta, kamor bi se stekali prometni tokovi (kot Pariz ali London). Končni uspeh je podoben: v obeh državah je modal split potniškega prometa tam pri 10%, v Franciji je malenkost višji. Obe sta uspešnejši od Španije in Italije in hkrati precej za Švico in Avstrijo. Ki tudi postopoma gradita zmerno hitre proge.

Tovornega prometa gre v Nemčiji na tire več kot v Franciji, pa še zmeraj precej manj kot v alpskih državah (vključno s Slovenijo).