[ivon]
>In gre za traso po tveganem(!) kraške6m podzemlju, je bilo jasno obrazloženo na strokovnem posvetu (geologi)!

Polovica Slovenije je tako rekoč na tveganem kraškem ozemlju. Ne tako dolgo nazaj se je po 160 letih zgodil udor na območju postaje Postojna. Pač Kras, in n to je potrebno računat.

Staro progo do Prešnice bo treba modernizirati (povezava s Pulo)

Proga v Pulo je povsem nepomembna, še tovornega prometa nima že nekaj let, potniškega pa za vzorček!

>, od tu navzdol se stara "nevarna" proga preseka proti Rižani s tunelom in z vožnjo z lokomotivami (sistem potiskanja in zadrževanja-zaviranja) brez jeklenice!!! Tudi o tem je bili govora na predstavitviž v DS!

Čuj pametnjakovič, ki se napajaš iz idej nekega dr. šalabajzarja, ki že 50 let ni videl železnice. Že sedaj vlaki vozijo na principu potiskanja in porivanja, seveda brez jeklenice. Zanimivo, kako hitro je dr. D vrgel svoj enkratni patent. Še dobro da nismo začeli graditi njegove vzpenjače. Le koliko škode bi povrnila firma dr. Duhovnik, če bi šli v ta njegov nateg? kapitalsko ravno ni preveč močna.

In sem lepo napisal, da bi se težo vlakov na obstoječi progi dalo povečati na 2.000 ton. Po progi z večjim uporom, če se ne motim na stari progi največ 27 daN/tono, se tako težkih vlakov (in tudi s trenutno težo) z obstoječo železniško tehnologijo ne da prevažat. Spenjača ima omejeno vlečno silo (300 kN, izjemoma 360 kN, oziroma 450 med speljavo), prav tako je omejena sila potiskanja na 150 kN, izjemoma 240 N. In na enako vsoto je omejena sila elektrodinamičnega zaviranja. Ko bo tvoj dr. D spoznal zakonitosti trenutnih parametrov bo pa lahko filozofiral naprej, trenutno se pa njegovo poznavanje (iz osebnih komunikacij) neha nekako z uvedbo zračnih zavor, on še vedno sanja o polno naloženih vagonih na sklepu, mogoče celo z zaviračem.

Sedaj pa vzami v roke kalkulator in zračunaj!Seveda obstajajo "triki", kako se da te pomanjkljivosti zaobiti, toda vlaki niso namenjeni samo prevozu v Sloveniji, večina jih gre v tujino in morajo ustrezati mednarodnim predpisom. Princip distribuiranega pogona, praksa v Ameriki, Avstraliji in nerazviti Afriki, je torej težko izvedljiv, še zlasti, ker večino vožnje ni potrebe bo silni vlečni moči. se pa nekaj dela v okviro evropskih projektov na združevanj vlakov na dvojno dovoljeno dolžino.

Kar je pa dr. D nakladal med laiki v DS je pa naklon prog za izključno potniški promet, kjer premagovanje vzponov v glavnem ni omejeno z adhezijo. Hitri vlaki, vsaj tisti ki so nekoliko boljši od Nemških, namreč imajo velik delež pogonskih osi. Podobno kot recimo slovenske garniture za regionalni in primestni promet. In Francozi tako grade proge LGV z naklonom 40 ‰ že vsaj 40 let od prve namenske proge Paris-Lyon, Nemci so pa to spoznali šele ob gradnji zadnjega odsečka hitre proge pred nekaj leti. Toda še enkrat pozor, na teh progah ni tovornega prometa.