[FIN-379669]
Zdi se, da se je najprej stečajni zaletel, potem pa začel tuhtati, ali se izplača, tale ga. Iskra je pa bolj "tračarsko" zraven ali not padla. Tako se zdi.

Kaj pa vem. Ko poiščeš ta sklep na AJPESu ( www.ajpes.si/eObjave...d=12180003 ) in ga prebereš, v njem izrecno piše, da se je stečajni upravitelj sprva odločil tožiti Jasno Iskra (torej ni kar "not padla"), nakar se je oglasil "odvetnik gospe Iskra". Skratka - ne odvetnik gospoda Iskra, ne družine Iskra, temveč njen osebni (in spet - torej ni kar "not padla").

Ampak potem je stečajni nenadoma "zmrznil" in ko ga je sodišče poklicalo na zagovor, je namesto zagovora dal od sebe izgovor, da je - spet njegove besede - "gospa Jasna Iskra, zaposlena na visokem, vodilnem položaju v Banki Slovenije". To v pravni državi definitivno ne sme biti relevantno za odločitev o vložitvi tožbe. Po moji osebni oceni takšno izgovarjanje odseva strah pred avtoriteto, predvsem pa je dejstvo, da upravitelj potem pač tožbe ni vložil in to celih pet mesecev in se je v tolikšni meri izogibal in sprenevedal, da ga je sodišče odstavilo.

Koliko je k temu strahu prispevalo, kaj mu je povedal "odvetnik gospe Iskra", seveda ne vem. Vem pa, kako je dotična gospa nekajkrat komunicirala z menoj in z nekaj znanci, najrazličnejši poskusi zastraševanja pa so bili v teh komunikacijah osrednji pristop. Tisti, ki ste gledali oddajo Tarča 19. februarja 2015, ste lahko podoben pristop komunikacije z menoj (prebadanje s pogledom, rezki in odrezavi stavki, teatralična zavrnitev ponujene roke ob slovesu, ...) zaznali pri Stanislavi Zadravec Caprirolo, tesni sodelavki Jasne Iskra, takrat viceguvernerki BS, zdaj nagrajeni s sinekuro direktorice ZBS.