[0513ANITO]
Jebo te bc...kozle strelaš...

Q (toplotni tok)= masni tok x delta T x cp

Sori, ne razumem. Ce enacbo obrnemo:

Q=fim * dT * cp
dt = Q/(fim*cp)

potem za vecji dt rabis manjsi masni tok (fim).

Kje sem zajebal? Saj verjetno sem, ampak help me out.

Pri meni konkretno: Moč obtočne črpalke...170W
dT 1°C pa pomeni 2,8 kW.

Iz zgornjih dveh vrstic vidiš, da je poraba obtočne črpalke za en velikostni red manjša od proizvedene toplote. (zato poraba obtočne črpalke spada pod ...nepomembno za celoto)

Uf, nisva se razumela. S crpalko sem mislil na topolotno crpalko (toplotni stroj!), ne na obtocno.

[bc123a]
> [0513ANITO]
> Jebo te bc...kozle strelaš...
>
> Q (toplotni tok)= masni tok x delta T x cp

Sori, ne razumem. Ce enacbo obrnemo:

Q=fim * dT * cp
dt = Q/(fim*cp)

potem za vecji dt rabis manjsi masni tok (fim).

Kje sem zajebal? Saj verjetno sem, ampak help me out.



> Pri meni konkretno: Moč obtočne črpalke...170W
> dT 1°C pa pomeni 2,8 kW.
>
> Iz zgornjih dveh vrstic vidiš, da je poraba obtočne črpalke za en velikostni red manjša od proizvedene toplote. (zato poraba obtočne črpalke spada pod ...nepomembno za celoto)

Uf, nisva se razumela. S crpalko sem mislil na topolotno crpalko (toplotni stroj!), ne na obtocno.

Če povečaš pretok, spremeniš profil porazdelitve topote po grelnem telesu. Radiatorji postanejo relativno večji zaradi tega, ker se s povečanim pretokom temperatura enakomerneje porazdeli po celem radiatorju.

Poizkusiva na sledeč način: Da bo konstanten toplotni tok..

Predpostavimo: Pretok 1, temp vtoka 40, povratka 20 (razlika torej 20)..Produkt 20,....
Pretok 2, temp vtoka 35, povratka 25 (razlika 10)...produkt 20...
Pretok 4, temp vtoka 32.5 , povratka 27.5 (razlika 5)...produkt 20

Kot vidiš je v vseh primerih enaka moč gretja oz. toplotni tok. TČ pa dela veliko lažje (torej z večjim COP) ogreje dvižni vod na 32.5 kot pa na 40°C...Zato se pri TČ strmi za čim večjimi pretoki in čim nižjimi temperaturami vtoka (posledično čim nižjim delta T)

Večja poraba energije, ki jo porabi obtočna črpalka za večji pretok je namreč minorna v primerjavi z dobitki, ki jih dobimo na račun večjega COP. (seveda do nekih noramanih pretokov za ogrevalne sisteme..da ne pride do tuljenja ventilov).

Pri TČ torej skrbimo, da ves čas v sistem ENAKOMERNO dovajamo ravno toliko energije, kot je potrebno. Zato se izogibamo nočnim redukcijam, termostatske glave so vedno odprte na 100%...v bistvu postanejo odveč). TČ se izbira/dimenzionira drugače, kot kotel na kurivo, ker vsak kotel z lahkoto zagotavlja recimo 35kW moči...Takega predimenzioniranja pa pri TČ ni.

Pa še tole..letos smo že imeli 1 hladen val in kot kaže bo še en....Če si pameten uporabnik TČ (velja najbolj za Zrak-Voda) lepo v primeru take vremenske napovedi 1 ali 2 dni prej začneš počasi dvigovat temperaturo prostorov (za recimo 1-2°C) in na ta način naakumuliraš dovolj toplote da potem skoti mrzlo obdobje lahko izgubiš te 1-2-3 stopinje pa še vedno nobenega (pretirano) ne zebe.

Za primer...Jaz imam na svojem Kitajcu v 5 letih obratovanja 10h uporabe elektrogrelnikov (toliko da sem ugotovil, kje se ugasnejo in da sem sprobal, če delujejo), pa imam v hiši par sob na radiatorjih (ko še nisem imel TČ) in si nisem povsod privoščil talnega gretja (mi je zelo žal)



Torej za primer radiatorja: Pri majhnem pretoku je radiator "topel" samo pri vrhu pri dnu pa je mrzel (recimo da je zgoraj 30, s...Če povečas pretok se porazdeli toplota