Na hitro pogledano, imaš prav, si pa vzel dva dosti enostavna primera in ju pogledal samo z ene strani. Ampak zadeva je "v resnici" precej bolj zapletena. Za večino tukaj okoli Sonce res je. Če pa ga pogledaš z recimo 8 mrd svetlobnih let oddaljenega planeta pa tega našega Sonca NI. Ga tudi ne moreš zaznati, saj informacija o njem do tja še ni prišla. Pred 8 mrd let, kamor gleda prebivalec tamkajšnje galaksije, ga še ni bilo. Isti "zdaj" pač ne obstaja v vesolju, "zdaj" je različen za različne dele vesolja, tudi kar se tiče resnice, ki je omejena na informacije (te potujejo s končno hitrostjo), ki jih dobimo iz vesolja. Te pa niso odraz stanja v vesolju v enem trenutku, ampak stanja v različnih časovnih obdobjih. Ni enega in istega "trenutka" za celotno vesolje. Če prevedem s stališče zemljanov: vesolje, ki ga "zdaj" mi gledamo, je povsem drugačno od vesolja "zdaj" v kakšni drugi galaksiji. Kako potem to vesolje v "absolutni resnici" izgleda? To absolutno stanje ne obstaja.
Ali pa recimo temna snov in temna energija. Pred 30 leti bi vsi rekli, da ne obstajata, zdaj znanstveniki govorijo, kako tvorita 96% vsega kar je v vesolju. Za nas se je "resnica" kar naenkrat spremenila, temna snov in energija sedaj STA, prej pa ju ni bilo, čeprav kao sta že od nekdaj. Pa še nismo videli ne temne energije niti snovi. Sta ali nista, kaj je resnica? Kaj vse še obstaja pa nimamo pojma o tem!? Kaj je torej resnica? Jo sploh lahko poznamo?
Ali pa, ali obstaja sonce za muho enodnevnico, ki se rodi, živi in umre na oblačen dan (in seveda ne ve nič o soncu)? Ali obstajajo barve, ali so samo produkt naših predstav v možganih? Si že kdaj posvetil z "rdečo" lučjo na "zelen" travnik. Je bil res zelen? Ne, bil je povsem rdeč. "Spornih" primerov absolutne resnice je kolikor hočeš, samo će pogledaš malo širše in poglobljeno.
Vzemimo umor, ki si ga že ti navedel. Dejstvo je, da je nekdo povzročil smrt drugega. Kaj pa je resnica? Lahko napišeš: "Moški zahrbtno ubil očeta treh otrok." Lahko, da vsa napisana dejstva držijo. Ampak, kaj če je ta umorjeni, ki sicer lahko da ima tri otroke, ampak ne skrbi zanje, vlomil v hišo "morilca", grozil njegovi družini s pištolo, da jih bo vse pobil (recimo, da je ženo že posilil) in se je "morilec" ravnokar vrnil domov, ne da bi ga umorjeni slišal, pograbil nož v kuhinji, se priplazil odzadaj in zabodel ugrabitelja do smrti. Resnica bi bila torej tudi "Junaški oče v samoobrambi rešil družino pred nasilnežem." Kaj je tu absolutna resnica? Nož v srcu, recimo? Boš tako opisal dogodek? Resnica zavisi od tega, čemu daš pozornost, o čem želiš pisati in katere stvari hočeš gledati, videti in opisovati.
Ali pa recimo, ko se vsak dan usedeš v avto in odpelješ v službo. Kupil si najnovejši avto, avto leta, ponos tehnloškega razvoja in se zadovoljno vožiš v njem. Vsi te občudujejo, občuduješ se tudi sam. Vendar bi o tem lahko pisal tudi na način, kako vsako jutro povsem brezbrižno in zavestno spuščaš v okolje strupene snovi, zaradi sebičnega dejanja ogrožaš zdravje prebivalcev in se neodgovorno vedeš do svojega okolja in otrok, ki bodo nasledili onesnažen planet. Če je avto slučajno električen, to seveda povsem ne spremeni zgornjih dejstev, le zamenja se lokacija onesnaženja.
Se pravi, če želimo imeti pravo sliko o nečem, moramo poznati ne absolutno, ampak CELOTNO RESNICO. Ki pa je zelo široka, težko opisljiva, spreminjajoča se in pogosto zelo neprijetna. Zato imamo pri vseh člankih, pogovorih, dokazih vedno in samo delno resnico, ki je podana na povsem subjektiven način.
Resnica je zelo kompleksna stvar, predvsem pa hudo subjektivna :)

Ti si vprasal, cigava interpretacija je prava. Tema pogovora je bila resnica. Moja, tvoja resnica. Ce hoces tako silno zakomplicirati, pa resnice ni. AMPAK JE. Ce ti je vsec ali ne. In tudi interpretacije so. Kadar so. In polemike so. In vojne so. In porazi so. In zmage so. Ne glede na resnico, resnica je.