Izbrani forum: Glavni forum

Izbrana tema: članek Javni sektor, kultura zmerjanja in fašizem

Prikaz samo enega sporočila - znotraj teme...

RudiKl. sporočil: 11
[Glavni forum] Tema: Javni sektor, kultura zmerjanja in fašizem
[#2700071] 02.03.18 14:31 · odgovor na: tstih (#2700019)
Odgovori   +    3
Tstih, najprej hvala za dolg komentar, ki si zaradi truda zasluži odgovor (kar sicer počnem redko).

Precej tezko ctivo. Ze dolgo je, odkar sem zadnjic kaj pokomentiral. Na splosno je kvaliteta kolumen na Financah padla. Morda bi moral spet jaz kaj napisati, ker tole ni nic. Pojdimo po vrsti.
1. Med objektivne omejitve se podtakne propagandni konstrukt zaostrene tekme (»proti dnu«).
Kaj hudica pa je to "tekma proti dnu". Kdo je to dokazal, kdo kvantitiziral? Ko rast standarda uziva prakticno cel planet, kdo tece proti dnu in v kaksnem smislu?

Na zalost sem zaradi omejenega obsega prisiljen "rezati" argumentacijo - o dirki proti dnu sem pisal že na več mestih, gre pa za tezo, da je država "ujeta" v globalni kontekst nižanja davkov in erozije davčne progresije (že želite, vam lahko pošljem podatke), kar ob ob vse večjih zahtevah - npr. zaradi dolgoživosti, potreb po vse življ. izob, postavlja javne finance "pred zid" (objektivna omejitev). Vaša trditev glede standarda je sicer problematična iz večih vidikov - eden je gotovo okoljski. Višanje tega standarda generira ogromne količine ek. migrantov, ogromne stroške, ki se valijo na prej omenjene javnofinančno "obubožane" države. Nujna bo omejitev (razvitih) in razdelitev - ni etično odrekati pravico do osnov. ek. standarda tistim, ki jih pesti pomanjkanje osnovnega.

2. Avtor pise, da "brez izkrivljanja realnosti namreč skoraj ni mogoče predstaviti partikularnih interesov/apetitov kot nečesa, kar prispeva k občemu dobremu". Pa je avtor definiral obce dobro? Kako se po njegovi definiciji partikularni interes razlikuje od obcega dobrega? Je nekaj, kar je dobro za 51% ljudi in slabo za 49% ljudi, obce dobro ali je to partikularni interes? To je treba malo podkrepiti, sicer je obce dobro zgolj drugo ime za prevlado.

Obče dobro (tudi o tem sem že večkrat pisal) je zagotavljanje ekonomske, fizične, pravne in okoljske varnosti za vse živeče v neki družbi. Tega lahko npr. erodira zahteva, da voda ni pravica, zahteve interesnih skupin po višjih plačah (npr. zdravnikov ali direktorjev javnih zavodov), ki odvzemajo prostor za zaposlovanje npr. novih zdravnikov, skrbnic za ostarele; lobiranje za razbremenitve ipd., ki npr. vodijo v krepitev strukture neenakih možnosti, krepitev nasilja, ipd. Npr. 1% večja revščina vodi do 4% več kriminala. Sicer je o tem, kaj vse vpliva na tako def. obče dobro, ogromno napisanega. Z veseljem posredujem.

3. Avtor pise "Slovenija beleži robustno, nadpovprečno gospodarsko rast, v okviru katere so od leta 2013 do leta 2016 dobički podjetij poskočili za 19-krat, s 169 milijonov evrov na 3,2 milijarde"
To nic ne pove, dragi sociolog. Vlagateljem je pomembno koliksni so donosi na kapital, v primerjavi z drugimi (moznimi) nalozbami? Slabi, zmerni ali izjemni? Ne za koliko se dobicek eno leto razlikuje dobicka od drugo leto, brez referencne tocke.

Razumem, da takšna primerjava dobičkov za vlagatelje ni merodajna, ampak gledanje vlagateljev je eno (in je seveda legitimno), gledanje sociologov in drugih analitikov družbe pa je drugačno (ki se ga, razumem zakaj, dojema kot nelegitimnega). Sicer je bil ta del komentarja jasno ciljan (pešajoča lokomotiva), vaš komentar pa, vsaj zdi se tako, "sili" nekam drugam.

4. Avtor pravi, da poraba javnega sektorja v velikem delu poteka v zasebnem sektorju, potrošnja države je poleg potrošnje vseh gospodinjstev integralni del agregatne potrošnje in s tem BDP.
Kar je lepo. Toda v teoreticnem svetu, kjer javni sektor sploh ne bi obstajal, bi bilo se vedno isto. Zato sam ucinek potrosnje ne pomeni veliko (je broken window falacy, sploh pri potrosnji nad 20% BDP). Bolj pomembno, kaj za ta denar dobimo.

Vsekakor se strinjam, da je najbolj pomembno, kaj za ta denar dobimo. In semkaj velja usmeriti napore. Ampak ne preko pavšalni analiz (preveč, parizitstvo, ukiniti ipd.). Sicer se z vaso tezo o "teoretskem svetu" ne strinjam. Najprej zato, ker je ni mogoče prevriti, predvsem pa za to, ker določene storitve, ki so kratkoročno tržno nezanimive (in jih zato financira država) na dolgi rok še kako koristijo in prispevajo k BDP. Zgodba o drugem tiru in problemu privabljanj zas. kapitala je le ena izmed njih. Lahko pa bi jih našteval "do jutra". Drugače, niti približno ni mogoče braniti vašo tezo, da bi bilo "vse enako".

5. Trditev "Sicer je analiza Evropske centralne banke (ECB: Comparing fiscal multipliers across models and countries in Europe, 2015) pokazala, da je za zmanjšanje javnega dolga, za kar se zavzema tudi GZS, v povprečju bolj učinkovito dvigovanje davkov kot pa krčenje javnih izdatkov. Zadnje ima namreč večji negativni multiplikacijski učinek na BDP."
je izmisljena. Omenjena studija je ugotovila, da ZACASNI dvigi davkov delujejo bolje od ZACASNEGA znizanja javne porabe, da pa je srednjerocno in dolgorocno davcno razbremenjevanje (dohodkov) pozitivno.
Ce uporabim, kar originalni citat:"Temporary reductions in government consumption are typically associated with larger short-run GDP effects than temporary increases in tax rates." To je branje ala Luka Mesec.

Teza ni izmisljena. To potrjujete tudi tako, da jo navedete z dodatno obrazložitvijo, ki pa je "country specific". Drugače, prvi del sem navedel zato, ker je robusten. Gotovo razumete pomen in razliko.

6. Avtor omeni, da "Slovenija pri javnem sektorju nekoliko izstopa "le po deležu zaposlenih v javnem sektorju med vsemi zaposlenimi".
Javni sektor JE mnozica vseh mnozic drzavnih zaposlenih. Govoriti, da je javna uprava zmerna, javni sektor pa velik je tako, kot ce bi rekel, da je drzavni proracun stabilen, proracuni drzave pa ne ravno.
To, da "nekoliko izstopamo po delezu zaposlenih," (ki jih, ce se prav spomnim, merimo preko plac) pomeni, da je pac toliko manj investicij, ki jih avtor prodaja pred to njegovo mislijo.

Zadevo je pač potrebno gledati v kontekstu. Kar, še enkrat, ne pomeni, da ni pomembno, kaj dobimo za ta denar. Je pa nekaj drugega v vaši izjavi, kar je popolnoma zgrešeno - ideja, da se davčna razbremenitev (na račun krčenja javne porabe) avtomatsko prelevi v investicijo. To pač ne drži in kaže na ideloško pristranost.

7. Omeni "Dejstvo, da se Slovenija visoko uvršča na lestvicah, ki ne merijo le ekonomskih kategorij – indeks človekovega razvoja, indeks družbenega razvoja, Bertelsmannov indeks socialne pravičnosti."
...in po vseh drugih sortah 'indeksov za zamagljivanje' in luzerje. Npr. zaradi izjemno redke poseljenosti smo najbolj zeleni, skroz. Pejmo naokoli razlagat, da je to zaradi 'aktivne zelene politike'.

Tudi ta vaš argument je, oprostite, deplasiran in kaže zgolj na željo po diskreditaciji in vašo enodimenzionalnost - indeksi za luzerje - kaj bi naj to pomenilo? Me je kar "strah" vprašati kaj je za vas zmaga. Drugače, sam nikakor ne zavračam pomena "ekonomskih lestvic" (kot vi očitno neekonomske). Opozarjam le na to, da je slika "kje Slovenija je" bolj kompleksna. Če je to "luzerstvo", potem sem vesel, da sem "luzer".

8. ...kjer se nato vsiljuje lažna dilema »ali socialna pravičnost ali konkurenčnost«. Dejstvo namreč je, da imajo mnoga najbolj konkurenčna gospodarstva – Nemčija, Nizozemska, skandinavske države – visok indeks socialne pravičnosti.
Ravno obratno je.
Vsak normalen clovek ve, da svoboda ni nujno obratno sorazmerna varnosti. Npr. s tem, ko vstopite skozi vrata Auschwitza in izgubite vso svobodo ne postanete nic bolj varni.
Le sindikatom je v interesu da sirijo lazno dilemo, da vec ekonomske svobode pomeni manj varnosti.
Npr. vse te drzave zgoraj (z izjemo Nemcije od sedanje koalicija dalje) npr. nimajo niti uzakonjene minimalne place. Nizozemci imajo vec kot pol otrok v zasebnih solah, Svedje so prvi na kontinentu uvedli solske voucherje. Clovek bi pomislil da so zato strahovito socialno nepravicne. Ampak niso.

Tega ne razumem. Tudi sam pravim, da je dilema med konkurencnostjo in varnostjo, lažna. Kar kažejo primeri zgoraj.

9. Kot v svojem zapisu pokaže filozof Boris Vezjak, je šlo za tipičen primer argumentacijske popačitve Tako se mu zdi? Vecina je le ponovno opazila, da tudi Boris Vezjak nima pojma o cem govori. Saj enako kot njegov mlajsi kolega Luka Mesec tudi on se nikoli od znotraj ni videl stavbe zasebnega sektorja (v njihovem besednjaku t.i. "narodnega gospodarstva"), ali npr. vsaj pogledal v statistiko kdo bolje placuje delavce - izvozniki ali lokalpatrioti.

Če bi prebrali zapis BV, bi ugotovili, da je jasno izrekel, da se ne spušča v vsebino, ampak zgolj v to kaj je bilo povzeto oziroma izpuščeno, dekontekstualizirano.

10. Kar sicer močno spominja na tisto, kar v preizpraševanju banalnosti zla zapiše filozofinja in politična teoretičarka Hannah Arendt. Odsotnost kritičnega mišljenja v kontekstu zaslepljene vere v »prave« in »dokončne« rešitve (ki to nikoli niso) namreč vodi do normalizacije nedopustnega in nepredstavljivega, do fašizma.
Ja, saj se kar strinjam z vami, da je tisti, ki je proti subvencijam za dojenje kokerspanjelov, zbanalizirano zlo. Ampak, najbrz nekoliko
drugace dojemam "zbanalizirano zlo". Kot nekaj, kar ne izhaja iz kritiziranega, ampak iz vas; vi ste en banalizator zla.

Se bojim, da na tem mestu iz vas veje zgolj grenčina, zato se na ta del zapisa ne bom odzval.

11. Kultura zmerjanja je torej simptom jeze, razočaranja nad oligarhičnim kapitalizmom, ki je »povozil« demokracijo in ki se
Da mi je vedeti, kje konkretno ste vi doslej izkusili ta kapitalizem. V drzavnih solah? V drzavnih bolnicah? V drzavnih bankah?
V drzavnih zavarovalnicah? V drzavnih vrtcih? Na drzavni televiziji? V drzavnih domovih za upokojence? Na drzavnih pokopaliscih?
V drzavni umetnosti? Pri odmerjanju drzavne pokojnine? Pri drzavnih komunalnih storitvah? Ali pri dodeljevanju drzavnih kultirnih subvencij?

Spoštovani, komentarjev ne pišem zase "iz sebe", ampak na podlagi podatkov. Pa vseeno. Kapitalizem sem na primer izkusil tako, da sem za časa svojega bivanja v ZDA eno noč trepetal za življenje kolega, ki je ob prometni nesreči zaradi odsotnosti zdr. zavarovanja zavrnil prevoz v bolnišnico (čeprav je utrpel hud pretres možganov); tako, da so mi v logiki "tekme vseh proti vsem" pred očmi vrteli strelno orožje; tako, da sem od 16 leta naprej delal v tovarnah, skladiščih, tudi izmensko (sicer počitniško), nato "redno"/prekarno (preko ŠS) v trgovskem sektorju.


T.

Lep pozdrav,
Rudi.

Neposredni odgovori na sporočilo št. 2700071

Strani: 1

anon-340671 sporočil: 80
[Glavni forum] Tema: Javni sektor, kultura zmerjanja in fašizem
[#2700223] 03.03.18 20:09 · odgovor na: RudiKl. (#2700071)
Odgovori   +    13
Zadnja sprememba: anon-340671 03.03.2018 20:28
Pozdravljeni,

vse argumentacija in dejstva, ter trud kasneje pri zagovoru spoštujem. Sedaj pa vam bom zastavil nekaj preprostih vprašanj o javnem sektorju.

Koliko delovnih mest v javnem sektorju je prevrednotenih oziroma bi jih morali ponovno ovrednotiti? Npr. farmacevtke v lekarni? Ali potrebujemo toliko magister farmacije v lekarni, kjer se večinoma izdajajo le zdravila po receptu (ki predpiše zdravnik) oziroma brez recepta (kjer lahko vlogo svetovalca odigra marsikateri navadni prodajalec)? Ali ne bi bilo smiselno, da tako izbobraženi kader opravlja delovna mesta z dodano vrednostjo v gospodarstvu? Ali potrebujemo za načelnika upravne enote magistre, doktorje...V gospodarstvu npr. v trgovinah za vodenje večjega števila delavcev to nalogo opravlja človek s srednjo izobrazbo? Velik del argumentov sindikatov je, da je v javnem sektorju več delavcev višje izobraženih, ampak le zato, ker je zato tako napisan zakon oziroma je to veljajo 30 let nazaj. Ali potrebujemo toliko knjižnic v dobi digitalizacije in toliko zaposlenih knjižničarjev, ali bi to lahko zmanjšali za polovico, knjižnice pa bi bile s pomočjo tehnologije odprte tudi dlje (tiste, ki bi bile, in ne bi bilo nekih poletnih delovnih časov). Da ne govorim o ureditvi raznih birokrastkih postopkov na občini, upravnih enotah, ki bi jih lahko rešili računalniški programi...

Ali potrebujemo na faksih toliko programov, kot je razpisanih? Npr. 4 ali 6 smeri Politogolije na FDV - ju? Ni to potrata vseh potrat in nesmisel? Teh programov je izjemno veliko na veliko faksih, in ne velja samo za FDV, Ekonomske fakse...

Ali ni smešno, da bi bil marsikateri izšolani učitelj pripravljen delati za veliko nižjo plačo, kot njihovi dobro situirani kolegi? Ker smo jih na žalost sfinancirali in izobrazili preveč? Ampak ta delovna mesta so najbolj "glasna", da ne govorim kakšne sovražne besede in govore je bilo slišati pri "izobraženi" eliti na protestih. Po mojem mnenju najbolj primitvna (na tanki meji dobrega okusa) skupina v javnem sektorju (tako se je izkazalo na protestih), čeprav najbolj "izobražena". Njihova gesla in vzkliki, nisem mogel verjeti svojim očem...

Ali ne bi bilo smiselno na srednje šole uvesti predmet osnove ali seznanitev s programiranjem namesto gospodinjstva (kjer si itak večina učiteljev nabira ure in viša plačo) oziroma uvedbo ekonomije, da bodo otroci in odrasli v življenju vedeli osnove ekonomskega sistema, denarja...Ali potrebujemo učitelje, ki v šoli samo narekujejo in delajo učne predmete še bolj dolgočasne, kot itak so? Na šolah pa nobenega pravega nadzora kakovosti. Enkrat učitelj zmeraj učitelj...

Ne bi bilo smiselno namesto milijardo dvesto in ne vem koliko namesto v drugi tir, raje vložiti v nižje davke in tako spodbuditi delovna mesta z dodano vrednostjo (npr programerje v gospodarstvu), kot pa da se z denarjem mastijo neki kvazi gradbeniki?

Namesto, da država intervinira z ne vem kakšnimi subvencijami gospodarstvu naj se ustrezno zniža davke za to vsoto. Pri subvencijah gre za leglo korupcije in konkurenčen zagon velikokrat nekonkurečnim.

Kar hočem povedati je, da bi moral javni sektor doživeti ultra reformo, potem bi lahko sindikati odšli na ulice in dejali, da delajo v prid vsem državljanom in ne bi bile skupine, ki delamo v gospodarstvu jezne in prikrajšane, ter se počutile izigrane. Nikakor mi ni vseeno, ko pogledam na svojo plačilno listo, plačan DDV, davek od dobička kam gre ta moj denar. Denar se troši neracionalno kar počez in to boli, močno boli. Medtem pa si sam lahko privoščim manj, vsake toliko časa pa preseneti nov davek. Priviligrane skupine v javnem sektorju pa si s stavko višajo plače, brez resnega razmislega kako narediti sistem bolj učinkovit in racionalen, ter če si višjo plačo njihova delovna mesta v 21. stoletju res zaslužijo? Ali se višajo na podlagi argumentov izpred 30 - 50 let?

Vabim vas gospod profesor, da pridete v kakšno mikro podjetje in se na lastne oči prepričate koliko denarja je potrebno ustvariti, da si lahko izplačate plačo, ki jo sedaj zaslužite vi na vaši poziciji.

In ne nisem ultra kapitalist, sem le človek, ki mora vsak evro prekleto dobro naložiti/tvegati, da iz tega nastane 1,06 €. Mnogo neprespanih noči, takšnih, ki jih mnogokdo v javnem sektorju nikoli ne bo doživel.

S spoštovanjem

Strani: 1