Vedeti moramo, da v Sloveniji kapitalistov ni, ker kapitala ni, in danes v Sloveniji že poteka razredni boj med družbeno nadgradnjo, ki jo sestavlja vladajoči diktatorski javni sektor s svojo sindikalno oligarhijo in materialno bazo družbe, ki jo sestavljajo podjetniki, zasebno gospodarstvo in naši delavci. Cerarju je uspelo dokončno razdeliti slovensko družbo na privilegirani razred zaposlenih v javnem sektorju in na potlačene delavce – proletariat na drugi strani. Vladajoči, v Sloveniji je to privilegirani javni sektor, in deprivilegirana potlačena materialna baza družbe sta začela odkrit boj za preobrazbo slovenske družbe ali pa s skupnim propadom bojujočih se razredov, kot je napisal že Marx.

Profesorju niti na misel ne pade, da se omenjena POP TV in A Kanal borita za svoj obstoj in če želita obstati, morata skupaj z drugimi deli zasebnega gospodarstva in skupaj z našimi delavci premagati diktatorski javni sektor, ki je z volitvami prevzel oblast v državi in če uporabim ali zlorabim profesorjeve besede podpihuje sovraštvo do vsega nejavnosektorskega in s stavkami in tuljenjem na ulicah neti najbolj primitivna čustva.

Zakaj profesor ne bere Hannah Arendt v smislu odsotnosti njegovega lastnega kritičnega mišljenja v kontekstu zaslepljene vere v »prave« in »dokončne« rešitve, ki jo predlagajo sindikati javnega sektorja, ki nas vodi do normalizacije nedopustnega in nepredstavljivega, do fašizma kot je povedal.

Ne pozabimo, predsednik sindikata Konrad Kuštrin je skomignil z rameni ob vprašanju, kaj se bo zgodilo z bolniki, ki bodo zaradi stavke utrpeli nepopravljive zdravstvene posledice. Naj mi profesor odpusti, meni se to zdi normalizacija nedopustnega in nepredstavljivega.