Izbrani forum: Glavni forum

Izbrana tema: članek Kdo oziroma kaj je ahilova peta Slovenije?

Prikaz samo enega sporočila - znotraj teme...

anon-218043 sporočil: 64
Država je doslej javnofinančne težave v prvi vrsti reševala s povečevanjem prihodkov, torej na račun uvajanja novih dajatev in dviga davkov, ki so v breme gospodarskih subjektov in prebivalstva. Namesto da bi omejevala neracionalno javno porabo in v kombinaciji z administrativnimi in drugimi razbremenitvami spodbujala podjetništvo in s tem zaposlovanje, je na račun dodatnega zadolževanja ter z višjimi davki in prispevki umetno ohranjala potrošnjo javnega sektorja na enaki ravni. Skupna obdavčitev gospodarstva in prebivalstva je presegla vsako razumno mejo. Vse to je zavrlo zaposlovanje. Z ohranjanjem neprimerno visoke javne potrošnje se povečujejo stroški obresti, posledično se omejuje konkurenčnost in potencial gospodarske rasti ter zmanjšuje zasebna potrošnja. S povečevanjem zadolženosti in deleža obresti na odhodkovni strani državnega proračuna se manevrski prostor za javnofinančno konsolidacijo čedalje bolj oži.

Varčevanje, o katerem je veliko govora in ga nekateri celo krivijo za poglabljanje recesije v Sloveniji, v resnici skorajda ni. Če pogledamo proračune zadnjih let, Slovenija ne varčuje (z izjemo premika 2012), temveč zgolj prilagaja porabo naraščajočemu obsegu sredstev za obresti. Tako za Slovenijo ne pride v poštev trditev, da je varčevanje še poglobilo krizo, saj pri nas izdatkov sploh še nismo resneje omejevali. Javnofinančna konsolidacija mora biti izpeljana na način, da v nobeni točki neposredno dodatno ne prizadene gospodarskih subjektov. Posredno bo sicer gospodarstvo v vsakem primeru prizadeto zaradi zmanjšanega domačega povpraševanja, vendar se bo določen del lahko kompenziral z večjo konkurenčnostjo. Za Slovenijo, kot izrazito izvozno usmerjeno gospodarstvo, je to bistveno bolj sprejemljiva rešitev kot, denimo, v primeru Španije, Grčije ali Italije. Brez izpeljave odločnih strukturnih reform ne moremo pričakovati nižjih stroškov obresti na javni dolg, kar je sicer tudi edina možna rešitev, da bi se v naslednjih letih z reprogramiranjem trenutnih (pre)dragih posojil lahko uspešno razdolževali.