Čeprav so komunizem, fašizem, nacizem, socializem in socialna država otroci iste družine, bo večina ocenila prve tri sinove za nevzgojene, nasilne barabe in zato nesprejemljive v naši družbi, četrtega kot potratnega bonvivana, ki je simpatičen, vendar na dolgi rok pristane na naših plečih, skratka dolgoročno nevzdržen, edino hčerko pa kot dokaz , da se v tudi v slabih družinah, lahko rodi izjemno dete, ki je vredno vse naše pozornosti in podpore.
To izjemno dete podpirajo politiki, mediji, sindikati, intelektualci in birokrati, nekateri so jo celo zapisali v ustavo. Vanjo verjamejo in če je potrebno, znajo zagotoviti tudi ustrezne strokovne študije. Če jih življenje na dolgi rok dezavuira, nikoli ne sprejmejo odgovornosti, pač pa jemljejo to kot dokaz, da so njihova mnenja in odločitve, še naprej nujno potrebne.